BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 5,4 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za dva odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,2 odstotka, v drugem in prvem pa pri 1,4 odstotka. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 6,2 odstotka, kar je bila največja medletna rast lani.
Prva ocena statistikov je celo malenkost višja od zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za letos napovedovale gospodarsko rast nekoliko pod petimi odstotki. A končne podatke o lanski rasti bo statistični urad objavil šele konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v 2016, letna pa je bila potem za 0,6 odstotne točke višja.
Letos naj bi se rast po napovedih nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.
Povečal se je tudi hrvaški BDP, toda manj kot lani. V zadnjem lanskem trimesečju se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem 2016 okrepil za dva odstotka, kar je bilo manj od pričakovanj, je danes objavil hrvaški statistični urad.
