Novice Svet24

Generali Investments d.o.o.

Načrtovanja varčevanja se je potrebno lotiti preudarno in disciplinirano. Pomembno je, da si vsakdo odgovori, kaj so njegovi ključni cilji in omejitve. Torej, ali bo potreboval sredstva čez dve leti, recimo za prenovo stanovanja, ali se je odločil za dolgoročno naložbo, kot je na primer pokojnina.

Poleg tega je treba upoštevati še nekaj pravil, s katerimi preprečiš, da pri investiranju ne delaš nepotrebnih napak. Ugotoviti moraš, kakšno tveganje si sposoben in pripravljen prenašati, kakšna je likvidnost naložbe, v katero hočeš vložiti denar. Na primer za kratkoročna varčevanja do treh let si ne moreš privoščiti visoko tveganjih naložb, saj se lahko zgodi, da prav takrat, ko boš potreboval denar, ne bo primeren čas za izplačilo. Pri dolgoročnem varčevanju pa je treba prilagajati strukturo naložb svojemu profilu tveganja, ki pa se z leti spreminja. Mlajši si lahko privoščijo bolj agresivno naložbeno strukturo, z leti, ko se denimo približujemo upokojitveni starosti, če varčujemo za pokojnino, pa je treba tveganja zmanjševati.

Katere vrste naložb bi lahko opredelili kot bolj varne in katere kot manj varne?

Popolne varnosti ni - vsaka naložba je povezana z tveganjem. Čeprav tega morda na prvi pogled ne zaznamo, tveganje prinaša tudi hranjenje denarja na računu, in sicer v obliki inflacije. Vse več vlagateljev zato presežek denarja, ki ga ne potrebujejo za sprotno poslovanje, usmerja v druge naložbe, zlasti v vzajemne sklade, delnice in obveznice. Da bi tveganje karseda zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi različne druge alternative. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar je treba delati in temu nameniti čas. Tega pa vlagatelji nimajo na pretek oziroma je smotrneje, da se ukvarjajo s svojim poslom, zahtevno izbiro primernih finančnih naložb pa prepustijo strokovnjakom.

Marsikdo se sprašuje, koliko sredstev moramo imeti, da se sploh odločimo za investiranje?

Glede višine zneska ni kakega splošnega pravila. Vsak znesek šteje. Če imate na razpolago 50.000 evrov ali pa lahko dajete na stran  denimo po 100 ali 200 evrov na mesec - v vsakem primeru je pametno plemenititi privarčevano premoženje. Za manjše zneske so primernejši vzajemni skladi, saj je na takšen način laže doseči ustrezno razpršitev naložb.

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni skladi niso muha enodnevnica in niso na trgu od včeraj. Njihovi začetki segajo v daljne leto 1774 na Nizozemsko, medtem ko so se v ZDA pojavili leta 1890. Danes se ocenjuje, da je v vzajemnih skladih naloženih več kot 30 bilijonov evrov prihrankov, ti skladi pa so v več kot 10 najbolj razvitih državah sveta najbolj popularna oblika varčevanja gospodinjstev, celo bolj kot bančni depoziti. Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Združuje namreč denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisani v prospektu vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada.

Čeprav vrednost naložb v vzajemne sklade niha, lahko trdimo, da gre z institucionalnega vidika za najbolj varne naložbe. Industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija in ni se še zgodilo, da bi vlagatelji v vzajemne sklade izgubili svoje prihranke zaradi nepravilnosti v poslovanju oziroma slabega poslovanja družbe, ki vzajemne sklade upravlja. Premoženje vzajemnega sklada je namreč strogo ločeno od družbe za upravljanje, nad njim bedi skrbnik, vse skupaj pa nadzira tudi regulator.

Pri naložbah in varčevanju vas ne smejo voditi čustva. Splošno pravilo je, da je treba čustva pustiti ob strani in se izogibati pretiranih reakcij ob nemirnih dogajanjih na finančnih trgih. Kadar želite prehitro doseči preveč ali pa ste prestrašeni, je verjetnost napačnih odločitev precej večja. Poanta je v tem, da smo vlagatelji sami sebi najhujši sovražniki. S svojimi prirojenimi škodljivimi vedenjskimi vzorci se na eni strani zelo težko upremo lovu za donosi, po drugi strani pa v strahu panično razprodajamo svoje premoženje ob finančnih zlomih. Prav tako lahko na osnovi Dalbarjeve študije ugotovimo, da je povprečna doba varčevanja posameznega vlagatelja v delniških skladih prekratka.