Na malo več kot dvajsetih kmetijah na Koroškem, predvsem z območij Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda, so na začetku lanske pomladi svoje njive potrosili z belim prahom. Misleč, da so po ugodni ceni kupili apno, s katerim bodo razkisali zemljo, da bo bolje obrodila, so se kmetje znašli pod inšpekcijskim nadzorom. Izkazalo se je, da so namesto apna po svojih poljih trosili s svincem močno onesnaženo sadro. Kriminalisti so zdaj zaključili preiskavo.
"Koroški kmetje so v začetku lanskega leta, v prepričanju, da gre za apno, ki ga uporabljajo za nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin oz. PH nevtralizacijo, po najmanj 22 kmetijskih zemljiščih raztrosili približno 500 ton industrijske sadre, ki jim jo je po ceni 2,5 evrov za tono, ponujal lokalni podjetnik, ki pa je zamolčal pomembna dejstva o izvoru sadre in njeni onesnaženosti s težkimi kovinami. Naj opomnimo, da je cena apnenčeve moke oz. njej podobnih izdelkov namenjenih PH nevtralizaciji, v tistem času na trgu v Republiki Sloveniji znašala 15 evrov za tono," so sporočili iz celjske policijske uprave.
Stranski produkt zastarele oblike proizvodnje stekla
V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da je sadra nastala kot stranski produkt zastarele ter uradno opuščene oblike proizvodnje steklenih izdelkov in da predstavlja okolju nevaren odpadek zaradi visoke vsebnosti zdravju škodljivih in nevarnih težkih kovin; svinca in kroma. Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke za področje ekologije izhaja, da so vrednosti svinca v odloženi sadri tako velike, da bi lahko naveden odpadek opredelili za svinčeno rudo.
"Ovadeni pri zasledovanju lastnih ekonomskih interesov niso razmišljali o posledicah svojih dejanj in so brez »slabe vesti« onesnaženo sadro prodajali kmetom, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, posledično pa dolgoročno poslabšali kakovost kmetijskih zemljišč, ob tem pa izpolnili tudi pogoje za prehajanje težkih kovin v prehransko verigo," pojasnjujejo na policiji. Na državno okrožno tožilstvo v Slovenj Gradu so podali kazensko ovadbo za osem kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu kazenskega zakonika, in sicer zoper pet fizičnih in dve pravni osebi. Zagrožena kazen je do pet let zapora.