"Ni potrebno dodatno pojasnjevati, da je šlo še za en primer intimnopartnerskega nasilja, ki se je, kljub posredovanju institucij, končal tragično," so v sporočilu za javnost glede nedavnega umora na Koroškem zapisali v društvu SOS. Še posebej zato, ker je imel moški, ki je na Koroškem nedavno vzel življenje svoji partnerki, izrečen ukrep prepovedi približevanja. Spomnimo, 38-letni Robert Pevec je brutalno pretepel svojo 33-letno Sabino, s katero sta imela dva otroka, ki sta zdaj ostala brez staršev.
Društvo SOS telefon opozarja, da bi morali sobotni femicid na Koroškem preprečiti. Ob tem mora biti jasno, da kot družba in kot država še nismo naredili dovolj na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, so zapisali. Zato pozivajo k sistemski podpori države in večjemu finančnemu vložku na področje preventive.
Zaznamovani za vse življenje
Slovenija v povprečju beleži med pet in sedem takšnih umorov letno, intimnopartnerski umori oz. femicidi pa so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas. Razsežnosti pa so po mnenju društva še toliko večje, če k tem številkam prištejemo še osebe, ki so nemalokrat umorjene poleg partnerke, in otroke, ki ob takšni tragediji ostanejo brez staršev in so zaznamovani za celo življenje.
Skoraj dve tretjini takšnih umorov se zgodi tam, kjer povzročitelj ni bil prijavljen in se nasilje ni obravnavalo v okviru institucij, so zapisali. V približno tretjini primerov pa se intimnopartnerski femicid zgodi tudi tam, kjer je bil povzročitelj prijavljen, postopki v teku, povzročitelj pa že deležen določenih sankcij.
Po njihovem mnenju je zakonodaja na tem področju relativno dobra, tudi pristojnim organom nudi dober okvir ukrepanja in zaščite žrtve. To pa ne pomeni, da zakonodajne izboljšave niso potrebne, so poudarili.
Nadzor nad prijavljenih nezadosten
V poglobljeni študiji intimnopartnerskega femicida v Sloveniji se kot ključno namreč pokaže, da je nadzor nad prijavljenim povzročiteljem pomanjkljiv ali celo nezadosten. Ni obravnave povzročitelja, ocene njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti, hkrati pa je ključno tudi nesodelovanje povzročitelja z institucijami, so našteli v društvu.
Opažajo tudi, da se organi pregona v primerih nasilja v družini izjemno redko odločijo za bolj stroge ukrepe, kot je npr. pripor. "Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pomeni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah," menijo. Zato bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. "Kljub zakonodajnim možnostim je praksa še vedno takšna, da se umika žrtev nasilja z otroki," so dodali.
Izpostavljajo, da so brez sistemske podpore države in državnih institucij, večjega finančnega vložka na področje preventive, senzibilizacije zoper femicid in nasilje nad ženskami ter prevzemanje odgovornosti za storjene napake, vsi tisti, ki se s tem ukvarjajo, nemočni.
