V javnosti je nedavno odjeknila zgodba Dijane Hisenaj, ki od decembra lani pogreša svoja otroka, stara tri in šest let. Švicarske institucije pravne države so dečka in deklico dodelile njej. Tudi naše sodišče je v skladu s haaško konvencijo odločilo, da je treba otroka vrniti mami v Švico. A ju je neznano kam odpeljal njun oče, njen nekdanji zunajzakonski partner, 38-letni Ranis Smajlović.
Zarota odvetnikov, policije in socialnih služb?
Ta se zdaj pred ljubljanskim okrožnim sodiščem brani pred očitki odvzema mladoletne osebe (predvidena kazen do pet let zapora, če je ogrožen duševni ali telesni razvoj otroka), napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti (zagrožena kazen od pol leta do treh leta zapora), in preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi (zagrožena kazen od treh mesecev do dveh let zapora). Trdi, da ni kriv, da je umetno kriminaliziran in žrtev zarote švicarskih odvetniških družb ter policije in socialne službe v domačem Zagorju.
Trdi, da je preprečil nasilno asimilacijo
Smajlović je pred dnevi v obširnem zagovoru med drugim poudaril, da so otroka v Švici hudo zlorabljali, na kar je brez uspeha opozarjal pristojne službe tako v Švici kot pri nas. Ko pa je februarja »tajno« izvedel, da je izvršba glede vračila otrok pravnomočna, sta mu osebi s policije in socialne, s katerima se pozna od otroštva, svetovali, naj otroka preprosto skrije, da bo plačal zgolj 500 evrov kazni za propadlo izvršbo. Potem pa sta mu zarili nož v hrbet. Sina in hčer je sicer po lastnih besedah »poslal na dopust« in zatrdil, da je z njima vse v redu. Prepričan je, da je na ta način preprečil nasilno asimilacijo, »da bi dobili male Švicarčke«, saj so očetje tam po njegovih navedbah zgolj »mašina za delanje otrok«.
Neizkušena v vrtincu družinskega nasilja
Zaradi vpletenosti mladoletnih oseb sodni postopek (z izjemo dela zagovora obtoženca) poteka za zaprtimi vrati, mimo oči javnosti. Danes naj bi besedo dobila mama otok, ki je svojo zgodbo sicer že pred časom predstavila v javnosti. Kot je povedala, je Smajlović, že ko so se leta 2015 iz Zagorja preselili v Švico, kazal znake nasilja, ki pa jih kot mlada in neizkušena ni prepoznala, zato je o tem tudi molčala. Po rojstvu hčerke pa da se je začela njihova skupna kalvarija, da se je z očetove strani dogajalo nenehno psihično in fizično nasilje, zaradi česar so mu tamkajšnje institucije naposled dovolile stike z otroki le še za vikende.
