V srcu 88-letnega Stellia Cerquenija, ki se je rodil v Kopru, a živel v italijanskem Tržiču na drugi strani meje, je tlela kar tri desetletja stara zamera. V petek je dokončno izbruhnila na plano. Sedel je v avto in se odpeljal v Rubano, zahodno predmestje Padove, izvlekel pištolo in pred njeno hišo umoril svojo 61-letno hčerko Dorjano, ki je ravno tistega dne praznovala rojstni dan. Stellio si je nato sodil sam. Vsa ta leta ji domnevno ni mogel odpustiti, da je takrat pred davnimi leti skočila v objem njegovega poslovnega partnerja, se z njim poročila in odšla svojo pot, z njo pa tudi poslovni partner. Rodili so se jima trije otroci.
V zadnjih dneh v javnost curlja vse več podatkov o tragičnem primeru, v katerem sta pod rušo končala odtujena oče in hči. Za italijanski časnik Corriere della Sera je spregovoril Stelliov vnuk in sin pokojne Dorjane Michele. Pojasnil je, da je dedka videl samo enkrat v življenju, in potrdil, da je bil njegov oče nekdaj dedkov poslovni partner, tako sta se z mamo sploh spoznala. Michele je še razodel, da naj bi to povzročilo razdor v družini, prav lahko pa bi to bil tudi motiv za dedkovo zadnje dejanje. V petek naj bi Stellio hčerko poklical in jo prosil, če lahko stopi iz hiše, da se bosta pogovorila, nato je vanju izstrelil več krogel. Prvi je na dvorišče stekel drugi sin Paolo in zunaj naletel na dedka, ki je pištolo uperil vase in sprožil.
Poslovilno pismo
Stellio je imel po poročanju italijanskim medijev kritičnega dne pri sebi tudi celih 60 strani dolgo poslovilno pismo, ki je bilo posvečeno vnuku Micheleju. V njem je poskušal razkriti tudi razloge za kruto dejanje. Na začetku pisma naj bi pojasnil, da je pismo »vnuku, ki ga nikoli nisem videl,« več kot stokrat prepisal in popravil. Jedro se je, kot so že prej ugibali mediji, skrivalo v 30 let stari zameri, saj naj bi Stellio v poslovilnem pismu svoji hčerki očital, da je z njegovim partnerjem pobegnila, njega in soprogo pa pustila v dolgovih. »Tvoja mama je starše pustila v revščini, lakoti in bolezni, s seboj pa je odnesla milijardo lir dediščine,« naj bi zapisal ter zapis nadaljeval z vrsto žaljivk, s katerimi je izrazil svoje sovraštvo do lastne hčerke. Njegova soproga in mama zdaj pokojne Dorjane naj bi kmalu po dogajanju pred 30 leti od žalosti umrla. Po navebah njegovih prijateljev naj bi Stellio pred desetletji dejansko pristal na beraški palici, a naj bi se pozneje, ko je odprl nepremičninsko agencijo, znova postavil na noge. Zadnja leta naj bi ga pestile zdravstvene težave.
