Lansko poletje je npr. sredi tedna gostila pet prijateljev, ki jim je pripravila večhodni meni: »Po dveh predjedeh smo se odločili narediti premor na balkonu. Ker je eden od prijateljev kadil, sem želela čim bolj zapreti balkon, da ne bi v hiši smrdelo po cigaretnem dimu. Malo čez polnoč smo ugotovili, da sem balkon tako zaprla, da ga z zunanje strani ne moremo odpreti. Doma ni bilo nikogar, moj telefon je ostal v kuhinji, na pamet pa sem poznala le telefonski številki svojih staršev, ki pa sta bila na dopustu. S prijateljičinega telefona sem klicala mami, da mi je posredovala bratovo telefonsko, ki je bil še edino upanje, da nas reši. A mali se ni javljal na tuje številke! Ura je bila že krepko čez eno zjutraj, v pečici je bil rostbeef, na štedilniku se je (na srečo na nizki temperaturi) cmarila rižota, mi pa še vedno nismo vedeli, kako priti z balkona. Okrog pol druge zjutraj je mami vendarle uspelo priklicati mojega brata, da nam je prišel odpret ... no, rostbeef je bil popolnoma prepečen, rižota pa je imela na dnu temno hrustljavo skorjico. Na srečo se je srečno končalo.«
Vedno se rada znajdem na področjih, ki na videz niso ravno tipična za meter in pol visoko blondinko, pravi Katja.
