Kameniku so že kot mladeniču sodili zaradi domnevnega ponarejanja dokumentov in spričeval. Obtožen je bil tudi preprečitve uradnega dejanja. Leta 1997, tik po tragediji v Tekačevem, naj bi namreč poskušal povoziti policista, a je ta primer zastaral.
Uradne ustanove v Sloveniji še niso uradno obveščene, da naj bi bil Kamenik pogojno izpuščen iz italijanskega zapora, kjer je pred aretacijo v Srbiji prestajal osemletno zaporno kazen zaradi tihotapljenja mamil. Na celjskem sodišču pravijo, da so »vsi nadaljnji postopki odvisni od ravnanja in odločitev srbskih oziroma drugih tujih pristojnih organov«. Trenutno glede na situacijo, ki je očitno presenetila marsikoga, v Celju pogojev za razpis obravnav zoper Kamenika namreč ni. Zagotovo se na sodišču in tožilstvu pripravljajo na to, da se bo – če bo Kamenik prišel v Slovenijo – sojenje za umore v Tekačevem vendarle moralo začeti. Gre za primer, ki ne bo zastaral. Brutalni umori so ostali še brez kazni za storilca.
Za zdaj edini obtoženi
Kamenik, ki je glavni osumljenec za umore v Tekačevem, je samo zaradi tega primera na zatožno klop moral sesti že štirikrat. Kazenska zadeva na sodišču zaradi umora nikoli ne zastara, torej se Kamenik sojenju za umore v Tekačevem, kjer je (za zdaj) edini osumljenec, ne bo mogel izogniti. Četrtega marca 1997 so pod streli neznanca(-ev) umrli 73-letna Frančiška in 75-letni Štefan Poharc, 17-letna Viktorija in njena 36-letna mama Helena Krošlin. Umorjeni so bili na brutalen način. To dejanje organi pregona pripisujejo Kristijanu Kameniku. Neuradno se ves čas govori, da sta osumljeni še dve osebi, na celjskem tožilstvu so pred časom dejali tudi, da bo vsaj še en obtoženi kmalu sedel na zatožno klop poleg Kamenika, vendar se to do zdaj še ni zgodilo niti potrdilo. Kriminalistična preiskava še traja. Tako pravijo na policiji. Vsa leta je ta primer še vedno odprt, ker naj bi končno prišli do sledi, ki bi dokazale, da Kamenik naj ne bi moril sam, ampak naj bi imel sostorilca.
(Ne)srečni copati
Podrobnosti umora naj bi bile grozljive, govorilo se je tudi o trpinčenju žrtev. Tudi motiv umora nikoli ni bil pojasnjen, neuradno ves čas »visi v zraku«, da je imel Poharc veliko denarja, ki so si ga morilci prilastili. Kamenikova vez s prizoriščem umora naj bi bili njegovi športni copati, ki so jih v postopku pošiljali od izvedenca do izvedenca, a z leti je težje opraviti podrobno analizo, saj so copati vedno slabše kakovosti. Zadnje izvedensko mnenje, ki so ga opravili tuji strokovnjaki, je bilo Kameniku zelo v prid. Sicer so ga zaradi umorov že obsodili na 20 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. V drugem sojenju so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, a je višje sodišče tudi oprostilno sodbo razveljavilo. Nato so mu začeli soditi tretjič, vendar se je ustavilo, saj so ga prijeli na Hrvaškem, in brez njegove prisotnosti obravnave niso mogli nadaljevati. V četrtem postopku se je zapletlo s kronskim dokazom – športnimi copati. Kamenikova obramba je takrat predlagala izločitev tega dokaza, ker naj bi bila odločba za hišno preiskavo, pri kateri so te copate kriminalisti zasegli, premalo obrazložena. Odločitev višjih sodnikov je nato presenetila: kronski dokaz so leta 2018 izločili iz kazenskega spisa.
Pripor ni več možen?
Kamenik je bil po tem, ko so ga pred leti prijeli zaradi umorov v Tekačevem, v priporu. Če se izkaže, da je zaradi kaznivega dejanja umora že prestal ustrezen pripor, kolikor ga predvideva slovenska zakonodaja, je ponovna odreditev pripora za to kaznivo dejanja nemogoča. Četudi bi vkorakal v Slovenijo, pripor zaradi očitkov o umorih ni več mogoč. Druga možnost je, da bi mu pripor odredili zaradi sodnega postopka zaradi mamil, če za to seveda obstajajo pogoji in če tudi tega časa pripora pred leti že ni »pokoristil«. Če se bo sojenje začelo in Kamenika na sodišče ne bo, saj gre za ponovni redni postopek, lahko sodišče izda ukrep pripora, a ne zaradi kaznivega dejanja umorov, temveč zato, da bi zagotovilo njegovo prisotnost na naroku.
