Zakaj ste se prijavili na tekmovanje MasterChef Slovenija?
Prijavila me je prijateljica in zelo sem ji hvaležna. To sem si že dolgo želela, pa nikoli nisem imela dovolj poguma za prijavo. Všeč so mi bile kamere, izzivi, ki so bili videti zelo težki, in želela sem se preizkusiti v tem, kako zdržim pritisk in vse te dogodivščine. Če bi lahko, bi šla še enkrat.
Kako ste se ujeli s sotekmovalci?
Z nekaterimi sem se zelo ujela, z nekaterimi malo manj. Bilo je 16 različnih ljudi z zelo različnimi značaji. Ne moreš se z vsemi razumeti.
Ste s kom v tem času stkali tudi prijateljske vezi?
Na tekmovanju sem se najbolje razumela z Žigo, Žanom in Jernejo. Po šovu pa sem v stikuz Jernejo in Žigo. Kar pogosto se slišimo in zelo ju že zelo pogrešam.
Je kateri od sotekmovalcev drugačen, kot se predstavlja pred kamerami?
(smeh) Vsak igra svojo igro in ja, lahko bi rekla, da so nekateri kar dobri igralci.
Se vam zdijo sodniki pravični?
Sodniki so svoje delo opravili zelo korektno, pri vsakem so točno vedeli, kaj je narobe in kaj je prav. Iz njihovih kritik sem se veliko naučila. Bili pa so zelo strogi in direktni.
Kaj je bilo do zdaj najhujše, kar vas je doletelo v oddaji?
Najhujša stvar se je zgodila v zadnji oddaji pred medsezonskim odmorom. Žan, Jerneja in jaz smo bili ekipa in izziv smo opravili odlično, a skupina me je predstavila kot najšibkejši člen, ker je bil moj štrukelj malo predebel. Sama se nisem imela za najšibkejšo, saj sem opravila veliko glavnih stvari za skupino. Na koncu sta šla na balkon le Žan in Jerneja. To je bil najbolj grozen trenutek. Takrat sem se spomnila na družino in otroka in bilo mi je še težje.
Vas je kakšna stvar tudi pozitivno presenetila – v smislu, da ste se izkazali bolje, kot ste pričakovali?
Najbolj ponosna sem na svoj golaž. Nisem vedela, da bo sodnikom tako dober. Najbolj pa me je presenetilo to, da sem bila prva tekmovalka v zgodovini MasterChefa, ki je sploh pripravila golaž. Tale lenta bo ostala za vedno.
Ste se od nekdaj radi vrteli po kuhinji?
Po kuhinji se rada vrtim, odkar sem se odselila od doma, takrat sem pač morala kuhati. Odkar sem prišla iz MasterChefa, pa ni samo kuhanje, ampak je užitek in želja po res vrhunskih krožnikih. Kuharija me je zasvojila. Veliko več stvari si upam kombinirati in želja po vrhunskih krožnikih je vse večja. Se pa vsak dan učim in spoznavam nove stvari.
Kdo vas je navdušil za pripravljanje jedi?
Za kuhanje me je navdušil moj oče, ki zelo rad kuha. Želela sem si, da bi šel z mano v MasterChef. Mogoče ga prijavim v novo sezono. (smeh) Da se je moj pogled na kuhanje spremenil, pa je kriva kuhinja v MasterChefu: tam sem iz dneva v dan dobivala nove navdihe, veliko znanja in drugačen pogled na kuhanje mi pa je dal Kristjan Anderlič – on je zame kot kuharska biblija, ima ogromno znanja in vedno, ko sem se kaj novega naučila od njega, sem si želela še več. Res sem mu hvaležna.
Kaj je bila največja katastrofa, ki se vam je zgodila v kuhinji?
Največja katastrofa se mi je zgodila, ko sem delala torto za nečakinjo. Prvič sem delala malo višjo torto, in ko sem snela obod od torte, je začela spodnja krema lesti iz nje. Ko sem jo premazala z masleno kremo, je torta stala. Nato sem jo dostavila do nečakinje in pri vožnji je torta doživela kar nekaj vibracij. Ko sem jo vzela iz škatle, se je samo sesedla in prelomila. Bila je res čista polomija.
Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Ste kdaj z jedjo skušali osvojiti srce simpatije?
Ljubezen gre skozi želodec in seveda sem fanta očarala tudi s hrano. On zelo rad jé in ni zakompliciran, karmi je zelo vseč, tako da zanj res ni težko kuhati. Sem mu pa prvič, ko sva se spoznala, pripravila puranji zrezek z ananasom in sirom, zapečenim v pečici, in pire krompir. Bil je zelo navdušen in seveda sem dobila plus pike. (smeh)
Je tudi vas kdo skušal osvojiti s kuhanjem?
Ne, mene pa na žalost ni nihče osvajal tako.
Obstaja kakšna jed, ki bi jo lahko jedli vsak dan in se je ne bi naveličali?
Vsak dan bi lahko jedla pico, nikoli se je ne bi naveličala.
Česa pa nikoli (več) ne bi dali v usta?
Nikoli več ne bi dala v usta govejih jeter. Nikoli jih nisem marala, v MasterChefu so me prepričali, da jih pokusim, pa jih nisem mogla pojesti. Tega res ne bom nikoli več jedla.
Kuhate po receptu ali intuiciji?
Zelo rada kuham po intuiciji, ker tako lahko eksperimentiram, saj se, tudi če kaj zafrnkem, že kako znajdem. Mi pa ni problem delati tudi po receptu – po navadi so recepture pomembnejše pri sladicah.
Ste čas v samoizolaciji izkoristili tudi za kulinarično nadgradnjo?
Seveda, kuhala in eksperimentirala sem za vso družino! Imeli smo ogromno časa in moja hčerka Nija, ki je stara 3 leta in pol, je uživala v kuhanju z mano. Veliko sem jo naučila, naredila je prve rezance za juho in jaz sem bila seveda zelo ponosna nanjo. Pravi, da bo, ko bo velika, kuhala tako dobro kot mami. Sama pa sem začela peči kruh, delala domačo skuto in začela sem peči torte.
Mnogo ljudi je v tem času hladilnik odprlo pogosteje kot običajno. Ste bili tudi vi ves čas lačni?
Ja, v času karantene je bil naš hladilnik kar dobro založen, tako da bi lahko rekla, da smo samo jedli. Dober kos mesa ni smel manjkati na krožniku in tudi sladica je morala narediti piko na i v naših trebuščkih. Seveda pa se posledice tudi poznajo pri kilogramih in zdaj pridno telovadim, da pridem spet v formo.
Če bi zmagali, kaj bi naredili z osvojenimi 50.000 evri?
Z nagrado bi nadgradila svoje kulinarično znanje, doma bi si naredila bazen, kar je moja velika želja, ostalo pa bi dala v »pujska«.
Kje se vidite čez 10 let?
Uf, kje se vidim čez deset let, je kar težko vprašanje ... Ne vem, kaj bo čez mesec dni, kaj šele čez deset let. V prihodnosti si želim poiskati novo službo, ki jo bom opravljala z veseljem, saj sem zaradi novega koronavirusa ostala brez službe. Sicer pa sem zelo prilagodljiva in se rada prepuščam toku življenja.
Mini pita s kremo iz bele čokolade
Testo:
150g moke 40g sladkorja 10g vanilijevega sladkorja 100g hladnega masla ščepec soli Moko presejemo, nato naredimo na sredini jamico, okoli jamice posolimo. Na sredino damo sladkor in maslo ter vse skupaj zmiksamo. Nato oblikujemo v kepo in damo počivati v hladilnik. Po eni uri testo razvaljamo, izrežemo kroge in ga damo v pekač za maffine, da dobimo šalčke. Nato pečemo 10min na 200stopinj.
Krema za belo čokolado:
200ml sladke smetane 150g maskarpone sira 50g sladkorja v prahu 150g bele čokolade 2 lističa želatine 30g masla Belo čokolado skupaj z maslom stopimo nad paro. Pustimo, da se ohladi do mlačnega. Sladko smetano stepemo do polovice, dodamo maskarpone sir, sladkor v prahu in zmiksamo, da dobimo lepo žametno kremo. Nato vmešamo belo čokolado in zmešamo. Želatino namočimo v mrzlo vodo za 10min. 40ml sladke smetane damo v kozico in segrejemo, nato dodamo ožeto želatino. Zmešamo, da se želatina stopi. Ohladimo do mlačnega in dodamo h kremi. Kremo nabrizgamo v ohlajene košarice iz krhkega testa. Okrasimo z jagodičevjem. Dober tek
