Medtem ko večina ljudi te dni brezdelno poseda doma, imate vi verjetno dela kot še nikoli. Kako je videti vaš delovni dan?
Na začetku epidemije je bilo izjemno naporno, takrat je bilo spanca bolj malo, saj so se razmere ves čas spreminjale, naraščalo je število okuženih, ves čas smo bili v stanju »breaking news«, kar pomeni, da smo bili nenehno »priklopljeni« na informacije, v stiku s sogovorniki z različnih področij, od jutra do poznega večera. Obenem pa nas je skrbelo, ali nam bo uspelo ostati zdravi, kaj bo, če se okuži eden od nas, kaj bo to pomenilo za celotno uredništvo, kako bomo organizirali delo. Danes, po več kot mesecu dni, so se stvari že malo umirile, velikonočni konec tedna je bil pravzaprav prvi konec tedna po mesecu in pol, ko sem ostala doma in mi je uspelo za kakšno uro telefon in računalnik celo pustiti pri miru.
Lahko sicer delo opravljate od doma ali morate biti prisotni na televiziji?
Vmes sem ostala dan ali dva doma z namenom, da bom delala od doma, a so me domači milo prosili, naj grem raje v službo, ker sem bila ves čas na telefonu in veliko bolj živčna, kot bi bila sicer v uredništvu. Te razmere so sicer odlične za novinarje. Pravim, da smo za to pravzaprav »trenirani«; mislim, da je cela ekipa pretekli mesec zelo uživala v svojem delu.
Se kaj bojite, da bi okužbo iz službe prinesli domov?
To smo takoj razčistili, sama sem celo predlagala, da sem v karanteni, pa so me moji doma potolažili, naj kar hodim domov. Sicer pa tudi doma zelo spoštujemo vse ukrepe: razkuževanje, ne družimo se z nikomer, ne hodimo nikamor, razen na sprehode s psom in v trgovino.
Kako ste sicer poskrbeli za zaščito ekip (tako v hiši kot na terenih)?
Novinarske ekipe so že od začetka marca med seboj ločene. Vsi smo pozvani k ohranjanju varnostne razdalje, tudi novinarke in novinarji na terenu upoštevajo varnostno razdaljo, nosijo zaščitno opremo, maske, daljša držala za mikrofone in se držijo vseh drugih priporočil. Ob vhodih v našo hišo imamo razkužila in ustrezno že nekaj časa redno razkužujemo delovne prostore.
Pogovore z gosti in oglašanja v studio, kadar je le to mogoče, opravljamo prek videokonferenc. Če je gost v studiu, sta z voditeljico ali voditeljem na ustrezni varnostni razdalji. Predvsem pa se veliko dela, tudi novinarskega, opravi od doma. To je dokaz, kako prilagodljivi in iznajdljivi smo lahko ljudje, predvsem pri tem, kako se privajamo na nove tehnologije.
Kako je z dostopnostjo informacij s strani nove oblasti? Imate občutek, da »igra« z odprtimi kartami?
Že takoj ob začetku izbruha koronavirusa je bila z vladne strani komunikacija z našo hišo zelo dobra. S prejšnjim ministrom za zdravje Alešem Šabedrom sva bila ves čas v stiku, z novo vlado se je odprt odnos nadaljeval. Z odgovorno urednico informativnega programa na TV SLO Manico Janežič Ambrožič sva se takoj, ko je bil imenovan za vladnega govorca, usedli z Jelkom Kacinom, se dogovorili za pravila igre, se pogovorili, kako bo teklo sodelovanje, in moram reči, da je ves čas oziroma še vedno poteka brez težav. Ni bilo težav pri pridobivanju sogovornikov niti s transparentnostjo. Je pa res, da so nekateri politiki bolj vešči in odprti do medijev, drugi manj. Nekateri bolj razumejo medije, drugi pa se z njimi raje prepirajo ali jih celo žalijo.
Ste bili deležni kakšnih pritiskov s strani vlade oziroma so prek koga drugega poskušali doseči svoje?
Ne da bi jaz vedela. Tudi če je kdo kaj poskušal, do mene to ni prišlo.
O novem koronavirusu se v svetu iz ure v uro širijo nove, včasih celo popolnoma nasprotne informacije. Kako ločujete zrno od plevela?
Pri nas sta spletno in televizijsko uredništvo povezana, tako da veliko »fact checka« opravijo že na 24ur.com. Vedno, ko so se pojavile kakšne dvomljive informacije, smo preverili, pri nas še posebej novinarki, ki sta zadolženi za zdravstvo in sta imeli dober dostop do vseh pristojnih in verodostojnih, Urška Šestan in Alenka Marovt.
S kakšnimi ovirami se še spoprijemate?
Največja ovira so bile te dni prekratke oddaje, toliko je bilo vseh informacij in zgodb.
Se je zaradi trenutnega stanja okrepila povezanost z drugimi medijskimi hišami?
Tudi sicer s preostalimi mediji dobro sodelujemo, novinarji, ki hodijo skupaj na terene, so večinoma prijatelji, vsekakor pa dobri kolegi. Sama bi posebej omenila TV Slovenija, z Manico Janežič Ambrožič in Natašo Rijavec smo bile ves čas v stiku, izmenjevali smo si videogradivo. Zagotovo nas je to še bolj povezalo.
Nedavno je bila novinarska ekipa RTV tarča napada, ko je oseba grozila ekipi in poškodovala službeno vozilo. Kako je pri vas s tem? Vam novinarji zdaj pogosteje poročajo o takšnih stvareh? Kakšna navodila imajo za ravnanje v takšnih primerih?
Največkrat nas napadajo na družbenih omrežjih, ko jim kaj ni všeč. Moj nasvet novinarjem je bil, naj se ne odzivajo in ne razglabljajo z ljudmi v njihovih mehurčkih na Twitterju, še posebej, če so žaljivi. Mi opravljamo svoje delo in ga bomo še naprej, ne glede na to, kaj je komu všeč.
Veliko ljudi je sicer prepričanih, da ste pred tremi tedni napihnili število »vikend izletnikov« in da ste kazali stare posnetke, zato da bi lahko vlada zaostrila ukrepe. Kako odgovarjate na to?
Ničesar nismo napihnili in nikoli nismo kazali starih posnetkov. To je laž. Tisti konec tedna so se na nas obrnili župani turističnih občin, zato smo tudi delali prispevke na to temo. Številke obolelih tisti konec tedna niso bile spodbudne, zato se nam je zdelo primerno opozoriti na to, naj ljudje spoštujejo ukrepe. Zanimivo je, da ko se pogovarjam z domačimi v Novi Gorici, se tam nihče ne pritožuje nad ukrepi, vsi jih spoštujejo. Mogoče zato, ker je Italija blizu in lahko vidijo, kaj bi se zgodilo, če nam ne bi uspelo ustaviti širjenja bolezni. Zanimiv je podatek, da je v občini Nova Gorica zbolelo zgolj pet ljudi, kar je zelo nenavadno, glede na to, da je meja z Italijo praktično sredi mesta. Mogoče je komu vseeno, če zbolevajo starejši in umirajo. Meni ni. Moj oče je star več kot 80 let in od izbruha koronavirusa še nisem bila na obisku pri njem, da ga ne bi po nesreči okužila. Zelo mi je težko zaradi tega, ampak res si ne želim, da se mu kaj zgodi. Razumem pa po drugi strani tiste, ki so doma, so zdravi, ostali so brez služb, nimajo več prihodkov in se jim zdijo ukrepi pretirani in nepošteni. Sicer pa mislim, da je zdaj res že čas, da se začnejo odpirati trgovine, da se ljudje vrnejo na delo in da se vrnemo v normalno življenje.
Kakšna so sicer mnenja gledalcev o vašem delu? Na kaj leti največ kritik? Se ozirate nanje? Česa pa si želijo?
Mnenja so različna, tako kot vedno. Veliko je klicev: nekateri nas hvalijo, drugi predlagajo kakšno temo, kakšni nas popljuvajo, ker se s čim ne strinjajo – in tako je prav. Tako vsaj vemo, da nas gledajo.
Beležite od pojava novega koronavirusa pri nas večjo gledanost informativnih programov?
Ena od posledic trenutnega stanja in dejstva, da je večina ljudi doma, je višja gledanost tako informativnega programa kot drugih programskih vsebin. O tem, kako pomembne so trenutne razmere za Slovenijo, govori podatek, da smo v dneh, ko so se razmere pričele zaostrovati tudi pri nas, zabeležili najvišjo gledanost informativnega programa v zadnjih desetih letih, 22,9-odstotna gledanost in 52-odstotni delež vseh, ki so v tem času spremljali televizijske programe. Za primerjavo: enako gledanost je imela tekma evropskega prvenstva v odbojki za moške septembra 2019.
Na kakšen način pa si oddahnete od službenih stvari – kolikor je to v danih razmerah sploh mogoče?
V zadnjem mesecu je bilo malo možnosti za predah, vmes sem se s tekom in vzponi na Šmarno goro borila proti stresu, sprostilo me je kuhanje za moje fante doma, je pa najboljši terapevt zagotovo naš družinski pes Axl.
