Črna kronika

Lorella Flego: Na začetku so se dobesedno uprli ukrepom

Alesh Maatko
28. 4. 2020, 09.39
Posodobljeno: 28. 4. 2020, 09.44
Deli članek:

★★★ REVIJA NOVA ★★★

Zen
Tako kot mnogo žensk po Sloveniji je tudi Lorella pospravila stanovanje.

Priljubljena televizijska voditeljica, sicer Primorka Lorella Flego, je vpeta v svet mode, poleg tega pa ni tedna, ko ne bi vsaj za hip obiskala sosednje Italije ali se odpravila v Milano, kjer se življenje nikoli ne ustavi. Nič drugače ni bilo februarja, ko je bila v središču modnih zgodb, kjer si nihče niti v sanjah ni mislil, kaj se bo zgodilo nekaj dni za tem. Ravno zaradi tega smo – sicer na daljavo – izkoristili priložnost in prikupno mamico, ki te dni s hčerkico Sofio ustvarja oblekice za njene punčke, povprašali, kako sosedje Italijani, ki so znani po druženju in nočnem življenju, doživljajo to dramo, ki ji ni videti konca.


Pred dobrim mesecem ste bili na odmevnem tednu mode v Milanu. Kako ste na lastni koži okusili dramo, ki jo te dni doživljajo naši sosedje Italijani?

V resnici smo se z ekipo vrnili v Slovenijo, ko se je v Milanu začenjalo. Nihče ni vedel, da bo vse skupaj tako potekalo, in nihče ni slutil, da je bila tragedija za vogalom. Pozneje sem se pogovarjala s prijatelji v Milanu in so mi sproti dopovedovali, kako restavracije in lokali zapirajo svoja vrata, potem trgovine in življenje na splošno. Od takrat je situacija v resnici nespremenjena; vsi so doma in samo čakajo.

Je bil zaradi vsega dogajanja na tednu mode kakšen dogodek odpovedan oziroma so ga odsvetovali?

Ne. Na zadnji dan reviji sta se Giorgio Armani in Laura Biagiotti odločila, da bosta imela revijo brez občinstva, a drugih sprememb ni bilo.

Ste morda s kom od vaših modnih prijateljev oziroma velikih modnih hiš iz Italije danes v stikih? Kaj vse se bo po vašem mnenju tam spremenilo?

Moram reči, da se vsi kar dobro držijo in ostajajo zelo pozitivni. Italijani imajo neverjetno notranjo energijo in zdaj bolj kot kdaj prej tudi željo, da se vse skupaj umiri, da postane življenje spet normalno in da pogledajo, kje so. Mislim, da bo to še največji izziv: ugotoviti, kje si ter kako naprej. V poslovnem svetu se bo marsikaj spremenilo, modna industrija je zelo odvisna od Kitajske zaradi proizvodnje oblek. Dokler ostajajo meje zaprte, je zelo težko reči, kako in kdaj bo. Nisem pa prepričana, da bo teden mode septembra izvedljiv, čeprav upam na veliki preobrat poleti, a trenutno je težko reči.

Milano je zibelka modnega sveta, vsak dan se nekaj dogaja. Kaj vse to pomeni za modno industrijo?

Vse se je ustavilo. Vsi so na čakanju; zdaj naj bi se delale kolekcije za poletje 2021, je pa seveda neizvedljivo, saj nič ne deluje tako, kot mora, in svet miruje. Velikani mode bodo prav gotovo preživeli, za druge bo bolj tvegano. Je pa tudi res, da ima modna industrija odlično mrežo poslovanja prek spleta in ta se ni ustavila. Nekaj bo torej izgubljeno, a ne vse.

Glede na to, da imate Italijo v malem prstu, kako Italijani doživljajo to dramo, ki se kar ne konča?

Dramo doživljajo različno, a zdi se mi, da so se v tej fazi tudi sprijaznili s tem, da je treba biti doma. V Sloveniji je bilo lažje, smo zelo disciplinirani in krizno situacijo smo izredno hitro razumeli. Vedno pomislim, da bi morala poročila podati tudi kakšno pohvalo na to temo, ne pa neprestano govoriti o tem, koliko ljudi je umrlo v Italiji. Za Italijane je bilo težje, saj so vajeni objemov in poljubov povsod, po drugi strani pa, podobno kot Španci, zelo intenzivno doživljajo »movido«, nočno življenje. V bistvu Italijan JE nočno življenje. Zanje je bilo zelo težko razumeti in sprejeti, da tega ni več, na začetku so se dobesedno uprli ukrepom, nastal je tudi hashtag #milanononsiferma, kar pomeni »Milano se ne ustavi«. Ta poteza ni bila ravno pametna ...

Mnogo umetnikov je koronavirus pahnil na rob preživetja. Kako zelo je prizadel vaše delo?

Sama ustvarjam še naprej. Imam srečo, ker je zame ustvarjanje predvsem to, kar delam za svoje bloge, pri tem sem najbolj jaz. Projekti so seveda odpadli in tudi sodelovanja, a nič zato, prepričana sem, da bo vse nazaj takrat, ko bo mogoče. In naj dodam, da mi je ta situacija podarila nekaj vrhunskega: veliko več pišem o psiholoških temah in me ljudje sprašujejo za nasvet. Velikokrat potrebujejo le prijazno besedo in nekoga, da jih malo potolaži. Menim, da je v teh situacijah najpomembnejše, da ne pozabimo na psihološko in duhovno noto, sicer bomo res zboleli vsi, a ne od virusa, temveč od žalosti.

Vsakodnevno vas spremljamo na nacionalni televiziji. Kako z ekipo usklajujete delo oziroma kako pripravljate prispevke, oddaje?

Zdaj je sicer vse okrnjeno in je delo prilagojeno razmeram. Prispevke pripravljam v Kopru, eno oddajo imam v Ljubljani, drugo v Kopru. Sem kar vajena sprehajanja med enim in drugim mestom, a zdaj je veliko manj dela, saj vsi čakamo na boljše čase. Z Ano Tavčar Pirkovič imava zelo podobno vizijo in isto željo po estetiki: pogledava se in takoj veva, kje sva. To je najpomembnejše. In Ana je zaljubljena v modo tako, kot sem tudi jaz, zato vztrajava, da v teh časih nujno potrebujemo lepe stvari, saj so hrana za dušo.

Zen
Prispevke trenutno pripravlja v Kopru, eno oddajo ima v Ljubljani, drugo pa v Kopru.

Kako sicer sami skrbite za zdravje oziroma kakšne preventivne ukrepe izvajate?

Tudi jaz sem veliko doma. Moje delo nastane predvsem na računalniku, tako da s tem ni večjih težav. Upoštevam vsa navodila, vseeno pa grem v naravo takrat, ko je le mogoče. Ugotovila sem, da imamo na obali čudovite, neokrnjene in samotne kotičke. Že nekajkrat smo z družino priredili piknik, vzeli psa in uživali na soncu.

Kaj sicer počnete v času, ko smo doma? Se je v vas razvil kakšen hobi, ste morda postorili kaj, za kar prej ni bilo časa?

Pospravila sem celo stanovanje tako kot najbrž vsaka ženska! (smeh) Všeč mi je ustvarjanje s Sofio; delava obleke za njene punčke, riševa, gledava filme in risanke, zadnjič smo v njeni sobi priredili diskoteko iz devetdesetih in smo se tako krohotali, da ni bilo konca! Poslušala sem vse tiste pesmi iz mladosti, čudoviti deja vu, kakšni časi! In sem prav pomislila, da bom naredila dve stvari, ko bo vsega konec: menjala pričesko in šla ven plesat.

Kot ste dejali med najinim pogovorom, pogrešate pozitivne zgodbe ... Zato lahko vsaj midva izkoristiva priložnost in z bralci deliva kanček optimizma in upanja. Kaj bi jim želeli sporočiti za zaključek?

Nikar ne pozabite na stvari, ki vas osrečujejo, te so najpomembnejše za zdravje. Branje, risanje, pisanje, ustvarjanje, gledanje filmov, tečaji na internetu, kuhanje … vsak lahko najde kaj lepega zase. In tu in tam ugasnite televizijo ter druge medije … Malo poglejte vase, odkrili boste kotičke sebe, ki jih še ne poznate. In zna se zgoditi, da se bo vsak znova zaljubil vase in tudi v življenje. Povem vam: ne samo da bo vse dobro, ta celotna situacija bo prinesla tudi pozitivne premike.

★★★ REVIJA NOVA ★★★