Priljubljeni glasbenik Marko Vozelj je s skupino Mojstri svoje poslušalce v december pospremil z novim videospotom za skladbo Ljubi se z menoj. V nedeljo pred božičem z Mojstri pripravlja tudi koncert v svojem domačem kraju, ki je za prvi termin že razprodan. V intervjuju za Vklop nam je Marko zaupal vse o novi skladbi, videospotu, prihajajočem koncertu in praznovanju božiča v krogu družine, ki mu res veliko pomeni.
Nova pesem je ljubezenska. Ste jo posvetili svoji ženi?
Če smo glasbeniki za kaj poklicani, smo za to, da pojemo o ljubezni. To je vir, ki ga noben pesnik ali umetnik ne bo nikoli izčrpal. Temu se ne da priti do dna. Po mojem mnenju je življenje prav zaradi tega zanimivo in nepredvidljivo. Vse drugo je precej jasno, ljubezen je edina, ki ni povsem razjasnjena. Zato se ta tematika in beseda večkrat pojavljata v mojih besedilih. Pesem Ljubi se z menoj govori o precej vsakdanjih stvareh, niso vse pesmi posvečene moji ženi. Življenje kot tako nam daje neke signale in izkušnje, ki jih potem lahko uporabim v besedilu. Včasih so to izkušnje prijateljev, iz knjig, filmov, novic, vse to je lahko navdih za besedilo.
Pa so pesmi, napisane iz ljubezni, najbolj pristne?
O tem, kaj je res kakovostno, bi se dalo razpravljati. Ljudje znajo sami oceniti, kaj jim je všeč in kaj ne. Vedno ima neki glasbenik več privržencev kot drugi, ne glede na kakovost, o kateri bi še lahko razpredala. Ampak temu je verjetno tako zato, ker je vedno uho tisto, ki nas pelje. Ne vemo, zakaj nam neka stvar ni všeč. To je tako kot pri jedi. Neka jed bo zadovoljila naše borbončice, druga ne. Najbolj pomembno je, da v glasbi obstaja svoboda in da ima vsak glasbenik svoj način, prek katerega lahko podaja glasbo. Glasbo za moje pesmi piše Matjaž Vlašič. Besedilo pišem tako, da najprej poslušam melodijo, ki mi jo pošlje. Tako največkrat dobim navdih in začutim, kaj bi ustrezalo zraven. Kar zadeva ljubezen, pa smatram, da so tudi domoljubne pesmi, pesmi o naravi in svobodi na neki način pesmi o ljubezni.
Torej ni nujno, da besedilopisec vedno izhaja iz sebe?
Vedno moraš izhajati iz sebe. Gre za to, da stvari, ki si jih dojel, ponotranjiš in napišeš na svoj način. Ljudje stvari doživljamo različno. Za srečne ljudi so decembrske lučke nekaj najlepšega, za nesrečne pa so te lučke lahko še bolj žalostne. Jaz se vedno trudim na koncu poiskati neko pozitivno misel na vso resničnost, ki je velikokrat bolj negativna, kot se nam kaže. Na Facebooku so na primer vedno vsi srečni. Z rojstnega dneva in porok vsi objavljajo fotografije, s kakšnega pogreba pa zelo redko. Pa to ni nič manj resnično. Včasih je izguba nekoga največja preizkušnja v življenju, ampak tega se vsi otepamo.
Ste sicer privrženec socialnih omrežij?
Imam profil na Facebooku za glasbene namene, nimam pa osebnega. Na Facebook večinoma objavljam stvari, ki zadevajo glasbo, nastope, videospote in podobno. Tu in tam kaj v zvezi s hčerama; tako je bilo na primer, ko smo imeli valeto. Da bi objavil fotografijo jutranje kavice, pa ne. Ker sodim v malo starejšo generacijo, mi ta tehnologija ni najbolj blizu. Vsa besedila pišem s svinčnikom, nobenega ne natipkam na računalnik. Zdi se mi, da je stik svinčnika s papirjem bolj pristen, da se prečrta, a beseda spodaj še vedno ostane. Ko na računalniku nekaj izbrišeš, je to izgubljeno za vedno. Zgodilo se je, da sem spisal že cel intervju, potem pa sem po nesreči pritisnil neko tipko, vse skupaj se je izbrisalo in zadeve nismo mogli več rešiti. Nato sem moral še enkrat pisati po spominu, ampak to ni to. Na svinčnik in papir gledam tudi z neko nostalgijo. Enkrat napišeš in to je to.
Tudi na glasbo gledate z nostalgijo?
Vsekakor. Ko smo nekoč snemali v studiu, smo na koncu dobili trak v roke, kar je pomenilo konec. Narejeno. Podrli so mizo in v studio je prišel snemat nekdo drug. Danes pa je vse shranjeno na računalnikih in glasbenik si lahko vsakih 14 dni izmišljuje, kaj bi spremenil. Marsikdo ne pomisli, da je življenje samo edinstveno. Dneva ne moremo zavrteti nazaj, čeprav bi želeli marsikaj spremeniti. Tehnika je včasih potuha, zaradi katere izgubljamo stik z lastno pristnostjo.
Če se vrneva na začetek: za pesem Ljubi se z menoj ste posneli videospot, v katerem je kopica lepih deklet …
Res je. To je naš šesti ali sedmi videospot in je prvi med novimi. Vse prejšnje je mogoče najti na zgoščenki Oljke, rožmarin in sol, ki je izšla lani v tem času. Je pa res, da je pri vseh prejšnjih pesmih to videti tako, da smo v videospotu z zasedbo in eno lepo dekle, ki z nami nima nobenega stika. Tokrat pa se nam je zdelo, da je pesem nekoliko bolj poskočna. Besedilo govori o tem, da se dva tudi zaradi hitrega tempa življenja razdvojita in gresta vsak na svojo stran, ko zvečer prideta skupaj, pa se rada malce pocrkljata. Zato smo si rekli, da bi radi prikazali neki ženski večer. V spotu je kar 15 deklet, ki se družijo, zvečer pa se še malce pozabavajo z nami. Mislim, da je vse skupaj »luštno« izpadlo, pa še spot je tako narejen, da si lahko ljudje sami predstavljajo vse skupaj. Ne maram kadrov, ki kažejo direktno na besedilo. Glasba mora biti sama sebi dovolj. Spot je zgolj nadgradnja, ki se je pojavila v zadnjih 30 letih. Prej tega skoraj ni bilo.
Že razmišljate o novem albumu?
Seveda. Sicer pa delamo singel po singel. Ne kot včasih, ko smo na zgoščenko posneli pet uspešnic, nato pa kar tako dodali še pet pesmi, da smo jo lahko izdali. Zdaj se raje posvetim vsaki skladbi posebej. Pesmi, ki jim imamo zdaj na zgoščenki, so med našimi poslušalci vse poznane.
V svojem domačem kraju 22. decembra pripravljate koncert …
Tako je. Letos se bo to zgodilo drugič, je pa kar trajalo, da se je to zgodilo. Po mojih izračunih bo naslednje leto že 30 let, odkar se resno ukvarjam z glasbo, kar bomo takrat obeležili s posebnim koncertom. No, šele lani pa sem prvič naredil koncert v domačem kraju. Potreboval sem torej kar 28 let, da sem zbral pogum in da sem začutil, da lahko naredim koncert. To je vseeno drugače kot neki navaden nastop ali veselica. Na koncertu se mora zgoditi kaj zanimivega. Pesmi je treba oplemenititi z neko besedo, kakšnim gostom in podobno. Lani nam je res lepo uspelo, zato smo si rekli, naj postane tradicija. Naj še omenim, da imam srečo, da igra z mano zasedba, v kateri so res dobri glasbeniki. Koncert je torej zadnjo nedeljo pred božičem. Prvi koncert ob 20. uri je že razprodan, zato delamo še drugega ob 16. uri.
Kdo bodo gostje na letošnjem koncertu?
Izbrali smo punce iz prijetne glasbene skupine Amabile in oktet Višnjanski fantje, ki je bil z nami že lani. Zelo rad sodelujem z manj uveljavljenimi glasbeniki. Ko pridem kam igrat, rad sodelujem z glasbeniki iz tistega kraja.
Kako to?
Zdi se mi, da koncert lahko s tem le pridobi. Ko nekam prideš, prideš v goste in lepo je spoznati lokalno sceno. Vedno se malo pozanimam, kam grem nastopat. Tako je bilo, ko sem delal dobrodelni koncert z Osnovno šolo Nazarje. Videl sem, da iz tistih krajev prihaja eden najboljših otroških pevskih zborov pri nas. Povabil sem jih na koncert, in ko je na odru z mano zapelo 80 otrok, je bilo čudovito.
Zadnja nedelja pred božičem je torej rezervirana za koncert. Kako pa ponavadi preživljate božič doma?
Božič je zame najlepši čas v letu. V zadnjih letih sem ugotovil, da je to čas, ko se lahko človek zazre sam vase. V tem času ne maram vse te gneče in tekanja za darili zaradi Miklavža, Božička in podobno, čeprav mora biti tudi to. Bolj je zame smisel teh praznikov, da resnično narediš neki »obračun« pri sebi. Vsako leto grem k polnočnici in takrat se mi zdi, da noč zares zadiha. Seveda je prav tako pomembno, da se zberemo z družino. Da ne bo pomote, tudi drugače se družimo, ni tako, da bi se le enkrat na leto videli. Vseeno pa se mi zdi, da je pomen tega praznika druženje. Ponavadi se dobimo pri nas v širšem družinskem krogu, gremo k polnočnici, potem se zberemo s prijatelji še na čaju, piškotih in kuhanem vinu, ob prijetnem pogovoru. Za božič imam povsem drug občutek kot za silvestrovo. Mogoče zato, ker sem zadnjih 30 let silvestrovo večinoma preživel na odru, za božič pa smo načeloma glasbeniki prosti, tako da smo lahko s svojimi najbližjimi.
Pravite, da ne marate tekanja za darili. Se doma vseeno obdarujete?
Seveda, ampak za to bolj skrbi moja žena Tina. Če kupujemo, kupujemo z namenom. Ne kupujemo daril le zato, da je darilo. Raje vidim, da je praktično. Hčerki Mašo in Zalo smo že kot deklici navadili, da morajo dobri možje prinesti vsem otrokom kaj. Prav je, da je darilo skromno, a po želji otroka. Če si želi tri stvari, naj si od tega izbere eno, sicer je lahko to nakupovanje in obdarovanje brez meja. Tudi v življenju ne pride vse samo od sebe.
Kaj vam pomeni družina?
Družina mi zelo veliko pomeni. Svoje tri punce imam nadvse rad. Res so izjemne. Punci sta pridni, tudi v šoli, in zelo samodisciplinirani. Menim, da lahko da starš otroku le popotnico za v svet in občutek, da se lahko vedno obrne nanj. Noben avto, denar, hiša niso vredni toliko kot občutek, da se lahko otrok kadarkoli vrne domov, da ve, da bo dobil podporo, iskreno mišljenje ali nasvet.
Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 51, 19.12.2019
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
