Na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča je v začetku tedna sedlo nekaj izbrancev. Med njimi nekdanji župan Občine Videm Friderik Bračič, nekdanja direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, občinska računovodkinja Darinka Jagarinec, nekdanji občinski svetnik Stanko Simonič ter nekdanji predsednik KS Videm Ivan Pernek. Pet obdolženih se zagovarja zaradi kaznivih dejanj zlorabe javnega položaja in uničenja poslovnih listin. Bili so člani komisije, ki je odločala o razdelitvi 1,5 milijona evrov, ki jih je država občini namensko nakazala na posebni podračun za poplačilo vlaganj v gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. A glej ga, zlomka. Vsi člani komisije, njihovi družinski člani in še nekaj drugih izbrancev je prejelo precej višje zneske od preostalih »navadnih« vlagateljev. Pravilno bi bilo, da bi se denar razdelil med vse upravičence po enakovrednem ključu. Če bi ga kaj ostalo, bi ga občina smela porabiti za vlaganja v infrastrukturo. To, da so ga razdelili posvečenim izbrancem, vsekakor ni bilo dejanje na mestu.
Peterica krivde ne priznava, dokumentacijo uničili
Družba naj bi si neupravičeno razdelila 270 tisoč evrov državnega (občinskega) denarja. Vlagateljem so po posameznem telefonskem priključku priznali vlaganje v višini 2038 evrov. Sami so si nakazali bistveno višje zneske od tega. Bračič je po podatkih iz obtožnice prejel 36.500, Ratajčeva 69.000, Jagarinčeva 75.000, Simonič 24.500 in Pernek 26.500 evrov. Denar je bil nakazan na različne transakcijske račune, večinoma njihove osebne in račune družinskih članov. Nakazila so neupravičeno romala tudi na račune fizičnih oseb, ki so imele račun odprt pri NKBM. Uslužbenec banke Roman Pravdič naj bi nato ta denar (38 tisoč evrov) z bančnih računov nepooblaščeno dvignil. Vseh pet obdolženih krivde za očitana jim kazniva dejanja ne priznava. Kot so pojasnili, so bila nakazila v tako visokih vrednostih upravičena, saj da so za gradnjo telekomunikacijskega omrežja namenili ogromno prostovoljnega dela. Ko je prišel denar za poplačilo, so si to delo poračunali. Da bi zakrili sledi neupravičenih nakazil, je druščina kasneje, leta 2012, uničila del poslovne dokumentacije. Pogodbe, ki se štejejo za poslovne listine, so uničili v rezalniku papirja.
Je postopek zaradi »okužene« obtožnice nezakonit?
Bračičeva zagovornica je poudarila, da je obtožnica, ki jo je presojalo višje sodišče in sugeriralo njeno sestavo, nedopustna. Po njenih besedah naj bi bil v obtožnici tudi nekonkretiziran opis dejanskega stanja. Obramba meni, da bi moralo sodišče kazenski postopek ustaviti. Zakon o kazenskem postopku naj tovrstnih posegov sodišča v obtožnico (kot je to bilo v tem primeru) ne bi predvideval. »Postopek, ki se vodi na podlagi popravljene obtožnice, je nezakonit,« vztraja obramba.
Pričakovati je dolgotrajni sodni proces
Obdolženi so se odločili za senatno sojenje v sestavi poklicni sodnik in sodniki porotniki. Glavna obravnava se letos ne bo začela, saj se bo šele konec decembra nadaljeval ta teden začeti predobravnavni narok. Ker eden izmed obdolženih, Stanko Simonič, nima zagovornika, mu ga bo po uradni dolžnosti postavilo sodišče in posebej zanj izvedlo predobravnavni narok. Sodnica Katja Kolarič, ki bo vodila sodni senat, bo v sklopu decembrskega naroka predvidoma odločila, ali bodo Ivanu Perneku sodili ali ga bodo iz procesa izključili. Glede na kompleksnost primera, število obdolženih in pričakovana zaslišanja prič ter obravnavo vseh drugih dokazov je pričakovati dolgotrajno sojenje.
