V 15-minutnem uvodnem nagovoru je Lenarčič izpostavil, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v bivši Jugoslaviji. Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. To je bil njegov prvi, skromen humanitarni prispevek, je dejal.
Izzivi so priložnost za izboljšanje razmer
Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb.
A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji. Ob tem je evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.
Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.
Lenarčiča so že zaslišali tudi člani odbora za razvoj in okolje. Oceno bodo predvidoma sprejeli v četrtek. Ocenjujejo vsesplošno usposobljenost, evropsko zavezanost in neodvisnost ter poznavanje področja in komunikacijske veščine.
