Skromno, a idilično vaško otroštvo
Janez je otroška leta preživljal v idili dolenjskih gričev, ki so bili pozimi namenjeni spustu s smučmi v dolino, poleti pa so ravnice med njimi vaškim fantom zagotavljale igrišča za igranje nogometa. Poleg nogometa je Janez rad igral tudi košarko. Čeprav je bila pri hiši stiska, saj sta mati in oče zaradi nizkega dohodka le s težavo prebrodila mesec, so Janezovi spomini na otroštvo prijetni.
Iz osnovne šole na delo v tovarno
Ravno zaradi pomanjkanja denarja je Janez takoj po koncu osemletke odšel služit kruh in s svojim zaslužkom pomagal staršema. V bližnji tovarni domače Mirne se je zaposlil kot vzdrževalec in to delo vestno opravlja še danes. Pravi, da je zanimivo, saj se vedno zgodi kaj novega.
Po smrti staršev je ostal sam
Ko je pred osmimi leti Janezu umrl oče, je vsa teža moškega dela pri hiši padla nanj. Čeprav kmetija s svojima dvema hektarjema in pol človeka kar dobro zasipa z delom, je vseeno premajhna, da bi lahko zagotovila dovolj zaslužka za dostojno življenje. Zato je Janez kljub vsemu delu na kmetiji še vedno redno hodil tudi v službo. Ko mu je pred štirimi leti umrla še mama, je na kmetiji ostal popolnoma sam.
Sreča v ljubezni mu do zdaj ni bila naklonjena
Svojo prvo ljubezen oziroma simpatijo je Janez spoznal, tako kot večina med nami, v najstniških letih. Upal je, da se bo dekletovo srce ogrelo zanj ter bosta zaživela skupaj, a se to žal ni zgodilo. Kot mlad človek je verjel, da ima za ljubezen še dovolj časa, a kmalu spoznal, da leta še kako hitro tečejo. Pred devetimi leti je spoznal dekle, za katero je upal, da bo pravo zanj. Poskušal je ustreči njenim željam, a kaj, ko z nasprotne strani ni bilo toliko razumevanja, da bi lahko zveza obstala. Po šestih letih sta se razšla in tako je zdaj že tri leta znova samski.
Srečo je našel v glasbi
Čeprav sreče v ljubezni do zdaj še ni našel, jo je zagotovo v glasbi. Kot didžej rad zabava staro in mlado ter zraven tudi malo »zajuška«. Od nekdaj si je želel, da bi se naučil igrati frajtonarico, ter si jo v ta namen tudi kupil, a do zdaj tega še ni storil. Pravi, da si z glasbo napolni baterije in dušo.
Bo srečo našel v oddaji Ljubezen po domače?
Janez se v oddajo ni prijavil sam. To naj bi storil prijatelj ali sosed, a mu tega še ni uspelo odkriti. Čeprav se Janez za sodelovanje v oddaji Ljubezen po domače ni odločil sam, je tistemu, ki ga je prijavil, zelo hvaležen, saj je zanj prebil led, ki ga sam morda ne bi nikoli. Kot vesten gledalec preteklih sezon te oddaje pri nas in tudi na Hrvaškem Janez koncept oddaje dobro pozna in ve, v kaj se spušča. Pri željah glede svoje izbranke je skromen, takšen pa je Janez tudi v vsakdanjem življenju. Predvsem si želi, da bi spoznal pošteno in dobrosrčno dekle, ki bi bilo v svojih namerah iskreno. Najhuje bi mu bilo, če bi mu pred kamerami obljubljala stvari, ki bi se takoj za tem, ko bi kamere ugasnile, izkazale za neresnične. Doma ne želi zapustiti, saj ga nanj veže mnogo spominov ter nešteto ur trdega dela. V svoj dom je pripravljen sprejeti tudi žensko z otrokom, saj pravi, da je dovolj velik, da bi lahko v njem živeli trije, štirje ali tudi kakšen več.
Janez Marn potrebuje nekoga, ki bi ga malo »porinil«, da bi se opogumil in odšel znova v šolo, tokrat s harmoniko. A kot pravi slovenski kerlc, se je nekaj malega igranja na harmoniki priučil že sam, in to s ponosom tudi pokaže, ko raztegne meh na svoji malce razglašeni, sopihajoči frajtonarici. Če bo dobil dovolj pisem ter se mu bo uspelo prebiti v nadaljevanje ljubezenskega dogajanja v oddaji Ljubezen po domače, bo zagotovo v njegovih rokah tudi njegova stara sopihajoča in razglašena frajtonarica kmalu dobila čisto drugačen – privlačnejši zvok.
