Svoji Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici sta priborila glavno nagrado v višini deset tisoč evrov, ki jih bodo porabili za učilnico gospodinjskega pouka, nekaj novih pripomočkov v kuhinji in igrišče. V oddaji, ki je potekala pod strogimi žirantskimi očmi treh priznanih kuharskih chefov Uroša Štefelina, Mojce Trnovec in Jorga Zupana, pa so se mladi kuharji poleg kuharskih veščin naučili tudi odgovornega ravnanja s hrano.
Zadnje tedne smo bili priča najbolj prisrčnemu televizijskemu šovu na malih zaslonih doslej. Posebno noto so mu namreč dali otroci, ki so se izkazali za prave kuharske mojstre. Njihova iskrenost in prisrčnost sta marsikoga ganili do solz, seveda pa ni manjkalo ne smeha ne zadovoljstva, pa seveda tudi razočaranja ne. Otroci so namreč iskreni in tu ni bilo prostora za pretvarjanje in igrice. Finalisti oddaje pa so bili Primorca Miha in Peter, Štajerca Žak in Lan ter Marcel in Luka iz Dragomlja pri Domžalah.
Miha in Peter
Peter in Miha, ki prihajata iz Šempetra pri Gorici, nista klonila niti pred ravnateljem in učiteljicami, ki smo jih srečali v lokalu, kjer smo se sestali. Smo pa ob tej priložnosti povprašali ravnatelja Primoža Kovačiča o njiju. »Res smo ponosni na naša fanta in njune kuharske spretnosti. Skoraj hkrati kot oddaja na televiziji je na šoli potekal interni MasterChef, na katerem se je najbolje izkazal prav Miha. Za nagrado je dobili kuharski tečaj pri Urošu Štefelinu, v eni od restavracij pa so mu ponudili celo počitniško delo.«
»V oddaji Mali šef Slovenije je bilo kuhanje še najmanj stresno. Sprva so me zelo motili kamere in številna ponavljanja, saj smo se vsi, tako udeleženci kot člani žirije, še malo lovili. S časom pa o kamerah nisem niti razmišljal več,« pravi Peter, ki ga je v oddajo prijavil Miha, sicer navdušen nogometaš. »Dobro sva se ujela in prav zabavno je bilo, ko sva vsa živčna čakala, kako bo žirija ocenila najino jed. Seveda pa je bila najbolj stresna pečenka Wellington. Prepričana sva bila, da ni dovolj pečena. Ko jo je Jorg prvi prerezal, nama je zastal dih, jaz pa sem šepetal, ne tega jesti, kar je ujel tudi mikrofon in je med gledalci povzročilo obilo smeha. Miha je še dodal, da bodo umrli, a se to na srečo ni slišalo.« Fanta še povesta, da časa za priprave na finalno oddajo ni bilo, zato sta se morala pač znajti. Zaupata nam, da sta ju naučili kuhati mami, pri vsem skupaj pa sta imeli prste vmes tudi babici. Miha, ki trenira ples, je skoraj že prepričan, da se bo odločil za kuharski poklic, medtem ko Peter še razmišlja.
Luka in Marcel
Marcel in Luka iz Dragomlja sta v finalni oddaji poskrbela za obilo smeha. »Pri brizganju mase na mafine je Luka pozabil zapreti vrečko, v kateri je bila krema, ki je začela brizgati na vse strani, a sva kljub temu zadrego uspešno rešila.« Luka bo že jeseni postal dijak ljubljanske šole za gostinstvo in turizem, kjer bo obiskoval program kuhar. »Že zdaj se veselim. Želim si postati priznani chef v kakšni priznani restavraciji, pozneje pa si želim odpreti svojo restavracijo,« pravi, medtem ko Marcel, ki je star šele enajst let, še ne razmišlja o študiju, ima pa veliko priložnosti za delo v kuhinji v domači gostilni. Fanta sta najbolj ponosna na jed žirantska krona, katere osnova je bila jagnjetina. Šola bo denar, ki sta ga prislužila v oddaji, porabila za ureditev učilnice za pouk gospodinjstva.
Lan in Žak
Prav poseben tekmovalni par pa sta brata Žak in Lan Verko, ki se čez slaba dva tedna poslavljata od osnovne šole. Čeprav sta sošolca, nista dvojčka, Žak je šel namreč leto dni pozneje v šolo. Kuhanju je bolj naklonjen mlajši Lan, ki je brata tudi prepričal, da se prijavita v oddajo. Lan zelo rad pripravlja sladice. »To je moja velika strast, in čeprav sem v preteklosti že kar nekaj kuhal, sem pripravljal bolj preproste jedi. Še posebno mi je bila všeč priprava steakov na žaru, na kar sem bil zelo ponosen, čeprav zdaj vem, da sem delal vse narobe. Bili so tanki in preveč pečeni, zato so izgubili sočnost. Šefi pa so mi povedali tudi to, da je bolje, če olje zamenjam z maslom.« Žak pa si je zapomnil nekaj drugega. »Žiranti so nam povedali, da naj se pri kuhanju izogibamo vegete, ki ne vsebuje prav veliko naravnih snovi. Sva pa oba navdušena, ker znava zdaj skuhati nekoliko bolj zahtevne jedi. Najbolj sva navdušena nad pripravo paštete iz drobovine, ki sva jo že pripravila tudi doma, ko so poleg staršev za mizo sedeli tudi sorodniki, ki so bili navdušeni.« Lan se bo jeseni usedel v šolske klopi mariborske gostinske šole, Žak pa se je odločil za strojništvo.
