Alfred je imel naporno življenje. Težko otroštvo in hladno odraslo zaporniško življenje, je opisala njegova zagovornica Astrid Wagner. V kehi je tudi zaradi poskusa umora preždel trideset let. Ko so ga oktobra 2016 izpustili na prostost, se ni znašel. Bil je osamljen, imel je denarne težave. Po smrti matere je prijel za steklenico in jo redno praznil. V svoje špartansko stanovanje na obrobju Dunaja je večkrat vabil prostitutke. Že policistom je zaupal, da je 29. marca od 28-letne Madžarke želel tudi ščepec nežnosti, a profesionalka je za plačilo nudila le »obrtniški« spolni odnos, za kaj več pa zahtevala doplačilo. Ob dotiku je začela kričati, tako Alfred, ki ga je v tistem trenutku zagrabila panika, »češ, kaj pa si bodo mislili sosedje«. Zagrabil jo je za vrat in jo utišal. Dokončno. Ko jo je spustil, ni več začutil utripa. Bila je mrtva.
Sledilo je razkosanje trupla in vožnja do njegove hiške ob Nežiderskem jezeru, kamor je odvrgel dele telesa. Potapljači so nekaj delov telesa našli v vodi, nekaj pa v hladilniku v njegovi leseni hiški. Obšla ga je kanibalska misel. Del trupla je uporabil pri pripravi golaža, z mislijo, kot je povedal v preiskavi, da bi bilo zanimivo poskusiti človeško meso.
Tožilka je od sodišča zahtevala dosmrtno zaporno kazen. Ob vseh hudih obtožbah so psihiatri pri obtoženem zaznali sadistično osebnostno motnjo in ga označili za nevarnega. Sodnica ga je obsodila na dosmrtno zaporno kazen.
