»Nisem razmišljal, da bi se prijavil na oddajo, saj se nisem želel izpostavljati na ta način. Kolegica me je prijavila za hec in zdaj mi ni žal. Doživljam krasno novo izkušnjo, ko sem moral stopiti iz območja udobja, bil prisiljen razmišljati kreativno in ukrepati. Kaotične razmere me ne vržejo iz tira, temveč mi dvignejo adrenalin,« pravi Maj, ki se preživlja kot didžej na raznih prireditvah in ga prav nič ne moti, da ga nekateri označujejo za najbolj arogantnega.
Maj Janežič je že kot osnovnošolec vzljubil glasbo. V srednji šoli pa je ta njegov konjiček postal bolj resen. »Sčasoma sem se začel s tem ukvarjati tudi za preživetje. Dobro je početi nekaj, v čemer uživaš, delaš stvari, ki so ti všeč in najdeš nekoga, ki ti za to še plača,« pravi Maj, ki je sicer diplomiral na multimediji. Najprej se je vpisal na fakulteto za organizacijo in menedžment v Kranju, vendar je hitro odnehal, saj mu študij ni bil všeč in se je raje lotil dela. Čez čas pa je spet sedel v študijske klopi. »Vrtim glasbo za podjetja in razne zasebne zabave. Veliko sem delal tudi po lokalih po Sloveniji, vendar se je v zadnjem času to precej spremenilo. Všeč mi je, da imam opravka z različnimi ljudmi, da delam na različnih lokacijah, ob različnih urah. Ljudem zlepa ne zmanjka idej, kje bi lahko organizirali dogodke. Meni je všeč ta raznolikost, saj se tako svojega dela zlepa ne naveličam. Čeprav rad delam, kar počnem, pa tega ne bi rad počel pri petdesetih ali šestdesetih letih. Zagovarjam, da je treba včasih malo dodati, kaj spremeniti. Vendar pri tem, kar počnem, ni prostora za kakšne velike spremembe. Zato pa se da biti toliko bolj ustvarjalen s hrano,« razlaga Maj, ki se je nad kuhanjem navdušil kar sam.
V naravi razgiba telo in prepiha glavo
Ker je veliko na raznih družabnih dogodkih ob najrazličnejših urah, pa tudi veliko jé po restavracijah, si vsake toliko zaželi kaj dobrega in domačega. Kar pripravi sam. In ker ne hodi veliko v trgovino, se potem znajde tako, da pobrska po hladilniku in skombinira tisto, kar mu pride pod roko. »Rad imam solate, lahko jih jem čisto vsak dan. Obožujem tudi ribe in zelenjavo. Lahko hrano. Kajti če se preveč naješ, potem tudi delati ne moreš,« razlaga Maj, ki je sicer strasten športnik. Našli ga boste na aktivnostih, ki se dogajajo na prostem: v hribih, na daljših sprehodih, poleti vsaj enkrat na teden sončni vzhod dočaka na Šmarni gori. »V naravi sem rad tudi zato, ker veliko časa preživim pred računalnikom in je treba najti neko ravnovesje. Če ne migam, sem tudi v poslovnem življenju neproduktiven,« veselo pripoveduje in se ne vznemirja, ker so ga nekateri označili za vzvišenega.
»Pravica ljudi je, da imajo svoje mnenje. Ni pa nujno, da je to mnenje pravilno ali da se jaz strinjam z njim. Ljudje si prevečkrat na hitro ustvarijo neko predstavo, za katero ni nujno, da ustreza dejanskemu stanju. Sam se nerad vtikam v druge ljudi ali stvari. Ko je potrebno, pa svoje mnenje tudi povem in zagovarjam, četudi se kdo s tem ne strinja. Tako se lahko komu zdi, da sem nadut. Vendar tisti, ki me poznajo, vedo, kakšna je resnica. Nikoli pa se ne trudim spremeniti mnenja ljudi o meni, prav tako se s tem ne obremenjujem.«
