Zdaj ko je ples spet vseslovensko priljubljen tudi zaradi televizijskega plesnega šova, smo preverili, kako se s plesnim znanjem ali neznanjem znajdejo v zasebnem življenju naši zvezdniki. Jim ples pomeni travmo ali veselje? Katere plesne korake obvladajo in katerih bi se radi še naučili?
Mojca Funkl
»Zelo rada plešem in mislim, da znam kar nekaj plesnih korakov. Pravijo, da če imaš dobrega soplesalca, gre kar samo od sebe. (smeh) Za nekatere predstave smo se učili osnove nekaterih plesov, tako da to še vedno znam. Od plesnih zvrsti se mi je najglobje usedel butoh, s katerim nas je na Akademiji seznanila Tanja Zgonc. Veliko sem preizkušala kontaktne improvizacije, moderni, izrazni ples. Zame ples izraža globino človeka, povezanost s samim sabo in s soplesalcem. Ne bi se ognila nobeni zvrsti, so mi pa nekatere delale že preglavice. Če takole pogledam, bi z velikim veseljem šla plesat!«
Neisha
»Hm, tisti osnovni korak fokstrota in valčka bi že zmogla. Najraje pa zaplešem kar tako, ko me prime, še najraje sredi dnevne sobe, brez občinstva. Moji plesni gibi ob petju izpadejo kot ples ob drogu brez droga, po domače povedano 'guzenje' in temu se poskušam izogibati, če se le da, zato se raje držim prijatelja klavirja. Mislim, da niti nimam kaj preveč motoričnega talenta in tudi težko si zapomnim plesne kombinacije. (smeh) Bi se pa z veseljem naučila salse, ki deluje res zapeljivo, samo kaj, ko je to štetje korakov tako navzkriž s štetjem v glasbi. Sama nekako ne čutim želje po plesnem tečaju, čeprav je lahko to super večerna rekreacijo. Bi bil pa to tudi lušten partnerski izziv, zato nikoli ne reci nikoli ...«
Mark Zebra
»Glede plesa je odvisno, kaj se misli pod: znam plesati. (smeh) Plešem zelo rad, brez tega v glasbi ne gre, in v kakšnih utrganih nočeh zunaj z dobro družbo si vsekakor dam duška. Profesionalno pa se tega še nisem lotil, morda pa se bom kdaj. Na odru poskušam uporabljati kakšne plesne gibe, po občutku, sploh miganje z boki v latino in salsa ritmih. Drugih plesnih zvrsti, razen na maturantskem plesu, pa niti ne uporabljam. Vem pa, da bi se najraje izognil valčku in tangu, saj ne maram preveč počasnih in strogih korakov. O plesnem tečaju pa še ne razmišljam, morda kdaj res, saj nikoli ni preveč znanja, sploh če želiš očarati dekle.«
Bojan Ilijanič
»Sam zelo rad plešem in sem se tri leta tudi aktivno učil plesa, tako da bi kaj že znal pokazati. Danes lahko rečem, da znam toliko, da mi ni nerodno dekleta povabiti na ples in na kakšnem družabnem dogodku brez težave prebijem led. Obvladam čačača, jive, fokstrot, dunajski valček, tudi tango ... Izognil pa bi se polki, ker je premalo prostora za igro. Če bo v prihodnosti kaj več časa, se z veseljem spet lotim kakšnega novega plesa, recimo bachate.«
Ula Furlan
»Zelo rada plešem, ampak da bi imela naštudirane kakšne profesionalne korake, to pa ne. Ritem imam v telesu, gibanja v tangu pa ne, recimo. (smeh) V otroštvu sem plesala balet in hip hop, zdaj me pa v ples nese predvsem zvečer na kakšen dober koncert ali didžej set. Ples je lažji, saj se na plesišču odgovornosti, obveznosti in stres pretvorijo v korake užitka. Sama bi znala odplesati čačača, drznila bi si usvojiti tudi kakšen osnoven korak hip hopa, pa kakšen valček. Čeprav mislim, da bi bolj uživala v sodobnih koreografijah kot klasičnih, standardnih izzivih. Kakšen akrobacijski rokenrol bi me znal prestrašit. Vse te akrobacije in koordiniranje rok in nog, skakljajev na polne in polovične dobe – huh! Nazadnje sem se prave plesne koreografije učila za maturantski ples. Sodobne različice dvornega plesa v dvorani pa za predstavo Prevzetnost in pristranost Matjaža Bergerja.«
Ota Širca Roš
»Iskreno povedano, meni se zdi, da znati plesati pomeni, da se znaš prepustiti glasbi in gibanju, na kakršen koli način, pa čeprav bi Andrej Škufca morda za izvedbo dvignil loparček z enko. (smeh) No, pa da pri tem ne oviraš drugih, seveda. (smeh) Če izhajam iz te filozofije, sem odlična plesalka in rada plešem! Od plesnih zvrsti znam nekaj korakov vsega in bi se z dobrim soplesalcem gotovo spomnila, v času osnovne šole sem obiskovala tudi plesno šolo, tako da osnove gotovo še znam. Suverena pa sem v prostem slogu. (smeh) Rada bi se morda naučila tanga, pa moža tudi, da bi ga lahko skupaj plesala. Vem, da so zdaj precej popularni tango večeri, vsaj v Ljubljani, pa si morda čez nekaj let utrgava čas tudi za to. Najbolj pa bi se izognila vlakcu na veselici, še prej pa tradicionalni slovenski izvedbi 'proud Marry' ali 'sirtaki' skakanja po tujih nogah na koncu zabave, ko so že vsi precej majavi in zaletavi.«
