Na policiji svetujejo, da oškodovanci ustrezno zavarujejo vse podatke, ki bi lahko koristili pri preiskovanju in dokazovanju kaznivega dejanja (telefonski klici, SMS-sporočila, elektronska sporočila ...).
Lani sta v poslovalnici Deželne banke Slovenije v Škocjanu račun odprli Hajdi Kovačič, ki je za upravljanje z denarjem pooblastila partnerja Andželina Kočevarja, in pozneje še njena mama Valerija Kovačič. Ker je bančnica opazila, da se je družina v Škocjan vozila z vozom, je sklepala, da je zelo revna. Odločila se je, da jim bo pomagala po svojih močeh, in tako jim je začela nositi vrečke z otroškimi oblačili, hrano, včasih jim je namenila tudi kakšen evro.
»Ubili te bomo«
Na ta način so navezali stik, kar je postalo usodno. Najprej je k bančnici začel hoditi Kočevar in si od nje izposojati denar, za katerega je enkrat celo podpisal pogodbo, potem pa je spremenil taktiko. Zahteval je večje zneske in nič več ni podpisoval pogodb, ampak je uslužbenki začel groziti v smislu, da ve, kje je doma, da bodo ubili njeno družino in njo.
Njegovo navodilo je bilo, da nikomur ne sme povedati, kaj se dogaja. Prestrašena bančnica mu je začela izročati večje zneske denarja, ki jih je najprej dvigovala s svojega računa, ko ga je izpraznila, je dvigovala z računov svojih najbližjih in na koncu celo z računov drugih komitentov banke ter iz blagajne. Od julija do sredine novembra si je na ta način Kočevar prilastil več kot 45.000 evrov.
Tašča po zetovih stopinjah
Ker je Kočevar očitno tašči povedal, kako dobiva gotovino, je nekaj mesecev pozneje na isti banki račun odprla še Valerija Kovačič in prestrašeno uslužbenko začela izsiljevati tudi ona.
Tako kot zet ji je grozila, da ji bodo pokončali družino, uničili avto in jo spravili ob službo. V dobrem mesecu dni je na ta način pridobila neverjetnih 44.000 evrov.
Bančnica nikomur ni upala povedati, kaj se dogaja, tiho je trpela, kar sta opazila tudi družina in okolica. Na koncu, ko je izsiljevanje že preraslo vse meje, ko je zadeva postala sumljiva tudi vodji poslovalnice in sta Kočevar ter Kovačičeva vsak zase prihajala tudi po večkrat na dan, je zgodba prišla na plan. Izsiljevalca sta pristala v priporu.
Pogajanja s tožilstvom
Prejšnji teden so ju pripeljali pred sodnika Borisa Kodriča na novomeško sodišče. Tožilka Blanka Zadel Peterle je predstavila obtožnico, a ker sta oba obtožena s svojima zagovornikoma Dušanom Medvedom (zagovornik Kovačičeve) in Bojanom Klakočarjem (zagovornik Kočevarja) predlagala, da predobravnavni narok prestavijo, ker še potekajo pogajanja o priznanju krivde s tožilstvom, je sodnik narok prestavil na prihodnji teden.
Zagrožena kazen za tovrstno kaznivo dejanje je največ pet let zapora. Glavna težava obeh obtožencev ne bo zaporna kazen, ampak kako vrniti denar, kar je v takšnih primerih praviloma del izrečene sankcije. Oba sta prejemnika denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, ki tudi na račun velikih družin (Kovačičeva ima sedem otrok, od tega so štirje mladoletni, Kočevar ima tri otroke) niso prav majhni, a kljub temu vrniti 90 tisočakov ni mačji kašelj že za koga, ki solidno zasluži.
Banke imajo natančna navodila
Na policiji pravijo, da storilci običajno svoje zahteve še povečajo, od žrtve tako zahtevajo še več denarja ali drugih uslug, stopnjujejo pa tudi grožnje oziroma pritiske na žrtev.
Ker nas je zanimalo, kako pogosto se takšna izsiljevanja dogajajo in kakšna navodila imajo bančni uslužbenci glede ravnanja v takih primerih, smo se najprej obrnili na Deželno banko Slovenije, od koder je Nataša Crnkovič odgovorila: »V Deželni banki Slovenije imamo za primere kaznivih dejanj predpisana natančna navodila, kako zaposleni v teh primerih ravnajo. Ta navodila so skladna z vso veljavno regulativo. Periodično izvajamo tudi interna izobraževanja na to temo. Številk tovrstnih dejanj pa ne razkrivamo.«
Zelo podoben odgovor je poslala Aleksandra Žibrat iz Združenja bank Slovenije: »Podatkov glede števila in načina primerov izsiljevanja bančnih uslužbencev na ravni Združenja bank Slovenije ne zbiramo. Če pride do izsiljevanj bančnih uslužbencev članice združenja, banke in hranilnice vsak primer izsiljevanja obravnavajo posebej in posamično, na podlagi in v skladu s svojimi internimi akti, ki jih imajo oblikovane banke in hranilnice. V primeru prisotnosti groženj se vključijo tudi organi pregona.«
Grožnje takoj prijavite policiji!
Na Policijski upravi (PU) Novo mesto opažajo, da so oblike izsiljevanja zelo različne, največkrat pa je namen storilca, da s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist. »Za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da bi storilec premoženjsko korist dejansko dobil, nezakonit je že poskus izsiljevanja,« je izpostavila predstavnica za odnose z javnostmi na omenjeni PU Alenka Drenik.
