Njegove podrejene Jezusove neveste pa upodabljajo njegovi kolegi iz Mamma Mie! Simona Vodopivec - Franko, Alenka Godec, Marjan Bunič in Lea Bartha Pesek, ter Miran Juvan, ki je hkrati glasbeni vodja in inštrumentalist pri predstavi.
Gojc je sicer prepričan, da bi bil kar v redu nuna. »Glede na to, da tudi vedno bolj v celibatu živim, bi bil najbrž tudi nuna čisto korektna (smeh). Saj lahko kakšen kozarček vina spijejo, ne? Po mojem, da ja, no, saj je tudi pri njihovem obredju požegnano vino – pa tudi najboljše vino dobiš prav v župnišču, tako da tega ne bi pogrešal – saj ne, da to prav potrebujem, ampak je pa že fino kakšen dober kozarček vina pri kosilu spiti. Edino ženo bi pogrešal. Ampak, saj bi prišla na obisk,« nam je ob predstavitvi novega muzikala, ki bo premierno zaživel 27. marca v Siti teatru v Ljubljani, v smehu dejal igralec. Zelo všeč mu je tudi nunska obleka. »Zelo je komot, zelo prijetna oprava, razen pokrivala, ki je malce težko, še zlasti moje nune prednice. Zelo vroče je pod njim. Drugače se mi zdi pa zelo prijetna oprava. Za doma bi si takšno haljo z veseljem oblekel in v tem živel. Pa nič spodaj – tako, kot nune (smeh), no, saj ne vem, dvomim, da nimajo nič spodaj. Jaz v predstavi imam nekaj spodaj, in to tudi pokažem,« nam je razkril Gojc.
Nune v akciji! (v originalu Nunsense) je delo avtorja Dana Goggina, ki je bilo premierno uprizorjeno decembra 1985 v gledališču Cherry Lane in je druga najdlje izvajana predstava na Off-Broadwayu. V zadnjih tridesetih letih je predstava postala pravi mednarodni fenomen, saj je bila prevedena v več kot 26 jezikov in si jo je ogledala publika po vsem svetu. Predstavo je v slovenski prostor in današnji čas (z velikim spoštovanjem do redovniškega sveta in brez vsakršnih kletvic) umestil režiser Jaša Jamnik, s plesnimi koraki pa jo je začinil koreograf Matevž Česen. Besedila pesmi sta poslovenila Ježkov nagrajenec in legenda slovenske pop glasbe Drago Mislej - MEF ter mojster slovenske besede Marjan Bunič, zvočni del pa je v svoje roke vzel glasbenik Miran Juvan. Za scenografijo je poskrbel Jože Logar, za kostumografijo pa Andrej Vrhovnik.
Nad nunsko uniformo so (razumljivo) navdušene tudi njegove soigralke. »Njihove obleke so perfektne, ker se nič ne vidi. Lahko se zrediš kar precej kilogramov, pa ni tako grozno, edino malo v obraz se pozna,« nam je v smehu dejala Alenka Godec, Simona Vodopivec - Franko pa je dodala: »Prima je – končno – ker pri Mamma Mia! se tlačim v tiste ozke kostume. Jaz tega nisem nikoli imela preveč rada, in ko smo po praznikih prišle nazaj v Mamma Mio!, smo se dekleta vedno bale, ali bomo še stlačile tiste kostume gor ali ne. A veste, koliko je tu prostora? Tukaj imaš pa ves prostor na svetu. Pa še k frizerju ni treba. Edino, ko daš tisto dol, je malo bolj bedno, ampak dobro,« je prednosti in slabosti nunske oprave v smehu povzela Simona.
Pri Nunah v akciji gre za domiselno zgodbo o petih redovnicah, ki se znajdejo v denarnih težavah in so prisiljene pripraviti dobrodelni šov, v katerem pa hoče biti vsaka od njih prva zvezda. Sodeč po reakcijah občinstva na predpremierah, gre Gojmirju, Simoni in Alenki to odlično od rok, manj pa bi jim šlo v zasebnem življenju, saj se nobeden od njih nikoli ni rinil v ospredje. »Pri meni je ravno obratno. Vedno sem se umaknil tem, ki so se prerivali naprej. Nikoli nisem imel tega v sebi, da je treba biti prvi, pa dvomim, da so ljudje, ki imajo v sebi to rinjenje naprej, dejansko uspešni. Mislim, da težko, ker porabijo preveč energije za neke zelo obrobne, nepomembne stvari in je potem seveda zmanjka za kaj pametnega početi. Jaz nikoli nisem šel preko trupel. Ni šans, absolutno, ne. Prej priskočim na pomoč, če le lahko. Zelo rad pomagam ljudem, ki želijo priti do nekega pametnega cilja,« nam je dejal Gojc. Simona pa celo raje dela v skupini kot solo. »Jure mi je zadnjič izrekel zelo lep kompliment, da sem ena redkih performank, ki je sicer že ves čas v ospredju, vendar je brez težav dobra desna roka. Jaz sem bila desna roka pri Tofu, pri Rifletu, zdaj sem v tej predstavi in s tem res nimam težav. Zelo rada delam v skupini, ampak tam notri imam pa rada močno vlogo – rajši kot solo, recimo,« nam je zaupala Simona. Alenka pa je že dostikrat dobila pripombo, da je mogoče celo premalo ambiciozna. »O sebi nikdar nisem razmišljala kot o neki zvezdi. Sem tudi na zelo realnih tleh. Vem, kateri so moji aduti oziroma kje se dobro počutim, kje lahko dam ljudem nekaj, kar jim bo všeč, ta moj talent. Glede na to, da sem že toliko let solistka, se zelo dobro počutim tudi v timu, še posebno če je dober tim, če je to tim, od katerega se lahko veliko naučim. Rada delam z ljudmi, ki znajo še kaj več kot jaz, ki znajo kaj drugega, česar jaz ne znam in se učim – ker mislim, da je to bistvo tega, da rasteš. Moraš pa imeti tudi malo sreče. Pred dobrimi 30 leti, ko sem začenjala, je bilo bistveno lažje priti do takšnega srečnega naključja, kot je zdaj mladim ljudem, ker so se časi spremenili in je veliko vsega, pa veliko ljudi vse zna ali pa vsaj misli, da vse zna. Je pa ostati zato toliko težje, vendar če se nekako zasidraš, če si najdeš svoj prostor in če si v tem iskren in pošten ... zdi se mi, da je to v resnici recept na dolgi rok, saj te ljudje prej ali slej prepoznajo. Jaz sem to, kar sem. Mislim, da ljudje po vseh teh letih vedo, kaj dobijo z mano, ko me najamejo ali angažirajo, da vedo, kakšna sem. Mogoče sem tudi zato že toliko let na sceni,« ugiba Alenka. Kakšna je v vlogi sestre Vide, ki prihaja s Fužin in ki zna tudi repati, pa si lahko ogledate v dvoranah po Sloveniji.
Objavljeno v reviji Vklop št. 12, 21. 3. 2019.
Galerija
Poglej vse fotografije (4)
