Tinkaro Kovač pozna širna Slovenija kot izjemno pevko, ki ji je užitek prisluhniti. Tisti, ki jo poznajo zasebno, pa vedo tudi to, da se rada vrti tudi pred štedilnikom. Zelo rada namreč peče slaščice. Še več, ko je bila majhna, je vedno govorila, da bo postala ali pevka ali slaščičarka. Čeprav je poklicno ubrala prvo pot, se izredno rada zateče v objem svoje kuhinje in tam speče kaj mamljivo slastnega. Te dni pri njej doma diši predvsem po sveže pečenih krofih.
Doma ima trimetrski pult in eno veliko omaro pripomočkov ter začimb samo za peko slaščic. Že na prvi pogled je tako videti, da na svojo ljubezen do slaščičarstva ni pozabila. Pravzaprav bi lahko rekli, da se je odločila, da bo kar oboje. Profesionalna glasbenica po poklicu in slaščičarka v prostem času. Lani je opravila celo tečaj za pripravo sladoleda in presnih poletnih sladic. Tudi v prihodnje pa se ima namen še izobraževati v tej smeri, ker jo slaščičarstvo veseli. »Najbrž bom opravila certifikat, da bom tudi uradno slaščičarka,« nam je zaupala.
Krofi so že tradicija
Če je bilo lansko poletje pri njej rezervirano za osvežilen domač sladoled in presne dobrote, pa se pri Tinkari okoli pusta vedno pečejo krofi. »To je zdaj že tradicija,« pravi. Njeni prvi poskusi priprave krofov sicer niso bili najboljši, priznava. Največ težav je imela s kronico, ki pa ji zadnjih nekaj let lepo uspe, na kar je prav ponosna. »Trik je v pravi temperaturi olja. Tako kot pri glasbi je tudi pri peki potrebna natančnost in ustvarjalnost. Zato svoje krofe najraje pripravim tako, da uporabim čisto običajen, znan in preverjen recept. Poleg tega vedno rada spečem male krofke, ne prevelikih. Takšnih sem vajena še iz svojih srednješolskih časov v Trstu in se mi zdijo prav luštni,« razkriva in opaža, da »čeprav se redko zgodi, da bi nam kakšen krof ostal še za naslednji dan, se manjši krofi bolje obnesejo. Prednost tega, da si sam narediš krofe, je tudi ta, da si jih lahko pripraviš čisto po svojem okusu,« navihano pripomni pevka, mi pa dodamo: »Če znaš, seveda!« Tinkara ima najraje take, ki so polnjeni s kremo. Krof z brizgalko napolni s kremo, ki je natančno takšna kot pri kremnih rezinah. Tudi posip pripravi sama – tokrat je v ta namen uporabila drobno mlet sladkor, ki mu je za piko na i dodala pravo vaniljo. Od marmelad za polnilo najraje uporabi marelično in jagodno. Z njima ne varčuje, saj da vsakokrat notri malce več, kot je to običajno pri krofih. Nič čudnega torej, da njenih krofov pri hiši hitro zmanjka.
Pri peki ne uporablja tehtnice
Ko se bodo pri Tinkari dodobra najedli pustnih krofov, bo zagotovo kmalu na meniju spet čokoladna kokosova torta, ki velja za specialiteto priljubljene pevke. Recept zanjo ji je predala prijateljica. »Spodaj je pečen oblat iz kokosove moke in jajčnih beljakov, zgoraj pa čokoladna strjenka iz prave čokolade in smetane,« nam jo opiše. Torta je tudi lepo videti, saj jo v toplejših mesecih okrasi z malimi belimi vrtnicami z domačega vrta in listi melise. In če si slaščičarji načelno ne predstavljajo priprave sladic brez tehtnice, je Tinkara pri tem malce drugačna. »Pri peki ne maram uporabljati tehtnice, naučila sem se uporabljati le lonček, ki mi ga je podarila moja babica. Z njim znam izmeriti tako rekoč vse,« izvemo. Babice, ki je v Izoli pekla kruh v pekarni na Manziolijevem trgu, pa se dandanes ne spominja le po podedovanem in zelo uporabnem lončku, pač pa tudi po tem, kako ji je kot otrok pomagala pometati drobtinice z lesenih polic, bogato obloženih s štrucami kruha. Kdo ve, morda se je ljubezen do peke rodila prav tam, v tisti pekarnici ob morju.
