Čeprav Mario Galunič tudi med urednikovanjem ni popolnoma opustil voditeljstva, pa je format oddaje, kakršna je Joker, torej kviz z občinstvom v studiu, zanj popolnoma nov izziv. »Čeprav sem že petindvajset let pred kamerami, pravega kviza nisem še nikoli vodil. Tu in tam sem si to celo zaželel, ker sem po naravi malce profesorski tip, pa tudi po izobrazbi sem učitelj slovenščine in mi to ni tuje. Poleg tega že od nekdaj zelo rad gledam kvize in se preizkušam v znanju. Gledam tudi tuje kvize, na primer na angleškem BBC-ju imajo dva do tri kvize na dan. Pri nas ni take tradicije kot na primer pri Hrvatih, ki nikoli niso zares prenehali s kvizi,« pravi Mario, ki je tako kot večina Slovencev spremljal slovito oddajo Kviskoteko. »Na TV Slovenija imamo zdaj kviz Vem! pred Dnevnikom. Je zelo dobra priložnost za to, da se ljudje sploh prijavljajo na kvize, saj smo odvisni od prijav tekmovalcev, brez njih ni kviza. Kviz Joker je licenčen, izvira iz Turčije, trenutno je najuspešnejši na Portugalskem in v Franciji, kjer se v studiu zelo zabavajo, vključene imajo celo humorne vložke. Pri nas je kviz bolj resna stvar. V 'mojem' kvizu bodo ponujeni štirje odgovori na vsako vprašanje, tekmovalec lahko uporabi svoje jokerje in z njimi izloči napačne odgovore. Omejen je tudi čas – 40 sekund. Najvišja nagrada pa je dvajset tisoč evrov in res je zelo napeto. Morda lahko razkrijem, da je nekdo na prvih snemanjih že dosegel najvišji znesek. Noro!«
Mario, ki je znan tudi po natančnosti, je v oddajo popolnoma vpet, saj je tudi njen urednik in vodja projekta. »Pomembna so dobra vprašanja in seveda dober tekmovalec,« nam pojasni. A tudi brez dobrega voditelja ne bi šlo, ga pohvalimo. »Moram reči, da sem v svoji karieri delal tudi bolj zahtevne stvari oziroma manj predvidljive, kot so velike prireditve in oddaje, ki so se spreminjale vsak teden. Tukaj moram tekmovalcem zlesti pod kožo, moram jih dobiti na svojo stran, da mi zaupajo. Sicer pa je proces ustvarjanja take oddaje dolg – oddajo posnamemo v dveh urah, jo nato v postprodukciji skrajšamo na uro in 15 minut, to počnemo kak teden, deset dni. To je do nadaljnjega moje življenje,« malce zavzdihne Mario, ki se je dela lotil z vso vnemo.
Raje igrajo moški kot ženske
»Ne delam se vsevednega, niti sam ne poznam odgovorov na mnoga vprašanja,« je iskren. »Med snemanjem sicer vidim prave odgovore, tekmovalec seveda ne, vendar me ni sram na glas povedati, da kdaj česa ne vem. Nihče ne zna vsega, tudi ni treba. Vprašanja morajo biti predvsem zanimiva, da sprožijo zanimanje pri gledalcih doma. Imamo več strokovnjakov, ki sestavljajo vprašanja, ki jih nato pregleda še kup ljudi, saj morajo biti jasno zastavljena in morajo imeti enoznačen odgovor. A kljub vsemu morajo biti enostavna.«
S tekmovalci sicer nimajo težav, saj se jih prijavi dovolj, rahle težave imajo morda s tekmovalkami. »Večina prijavljenih je moških, le dvajset odstotkov prijavljenih je žensk. Ta podatek se mi zdi zelo zanimiv, ker pri pevskih talentih, na primer, se prijavljajo pa predvsem ženske. To najbrž nekaj pove,« poudari Mario. Kaj pa? »Ženske so morda bolj samokritične, in tiste, ki pridejo na avdicijo, so v povprečju boljše, kot so v povprečju moški. Moški so torej bolj pogumni in to jemljejo bolj zlahka, za zabavo, ženska pa pride le, ko je popolnoma prepričana o sebi.« Potem citira Marka Zuckerberga, ustanovitelja Facebooka: »Najbolj tvegaš, če nič ne tvegaš. Ker če želiš uspeti, moraš tvegati. To se mi zdi primeren moto za kviz.«
Kvizi na telefonu
Mario zelo rad igra kviz na svojem pametnem telefonu, in sicer QuizUp, aplikacijo za kvize. Tipka in govori: »Zdaj se odločim za temo vprašanj, dobim sotekmovalca, ki je lahko kjer koli na svetu. Oh, dobil sem Angleža. In zdaj igrava. Pomemben je čas, kdor prej odgovori, dobi točko. Ko na primer čakam na letališču, se vedno to igram. In želimo si, da bi povezali našo televizijsko oddajo s podobno aplikacijo in bi gledalci lahko prav tako tekmovali, medtem ko gledajo oddajo. Upam, da se bo to zgodilo do jeseni, je pa kar zapleteno,« pojasni, medtem ko se mu oči svetijo ob igranju kviza.
Pri kvizu Joker, ki ga bomo gledali že 23. februarja zvečer, bodo tekmovalci lezli po lestvici desetih vprašanj, vsako je malce težje od prejšnjega. Iz igre ne morejo izstopiti, temveč morajo priti do konca. Pa jim bo voditelj lahko kaj namignil, pomagal? »Načelno ne smem pomagati, vendar ni nikomur v interesu, da bi komu na kvizu šlo res zelo slabo. Če bi kdo odpovedal, ne bi mogel odgovarjati, bi mu morda subtilno kaj namignil. A zanimivo – v pilotni oddaji sem želel tekmovalki malo pomagati in sem ji namignil odgovor, pa mi ni verjela! Mislila je, da jo skušam zavesti, in me ni poslušala.«
Doma predvsem počiva
»Malce sem živčen, vedno se zgodi kaj nepredvidenega,« prizna Mario, ki ga je ustvarjanje oddaje prezaposlilo. »No, od osem do deset ur sem v službi, potem pa grem v svojo hiško na Dolenjskem in poskušam tam popolnoma odklopiti in pozabiti na službo,« pravi. »Doma se res sprostim. Hiška je na šeststo metrih nadmorske višine, tako da imamo celo sneg in moj kuža seveda uživa. Prav nor je na sneg, poskuša delati tunele. Od veselja cvili kot majhen otrok.«
V prostem času tako predvsem počiva in gleda televizijo. Njegova ljubezen pa ostajajo potovanja. »Veliko razmišljam, kam bom odšel, to mi tudi daje zagon za delo. Rad bi odšel pozimi v tople kraje, kmalu se bom odločil, v ognju imam več ciljev, a najbrž bom odletel v Južno Ameriko,« konča prijeten klepet.
