Janša je marca 2016 objavil tvit, v katerem je Carlovo ter novinarko in urednico Televizije Slovenija Mojco Šetinc Pašek označil za odsluženi prostitutki. Novinarki sta Janšo v ločenih postopkih tožili, a na tožbo ni odgovoril. Zato je velenjsko okrajno sodišče še isto leto izdalo t. i. zamudno sodbo, v kateri je dalo prav Carlovi in ji prisodilo 6000 evrov odškodnine.
Janša je pozneje trdil, da je rok za odgovor na očitke v tožbi zamudil, ker mu ni bila vročena, saj je bil v času vročanja odsoten. Posledično je vložil predlog za vrnitev odločitve sodišča v stanje pred sodbo, a s postopkom ni uspel. Hkrati se je pritožil tudi na samo zamudno sodbo in Višje sodišče v Celju mu je novembra lani ugodilo. Tožbo Carlove je vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo.
Kot je tedaj v obrazložitvi zapisalo sodišče, je prvi od pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za izdajo zamudne sodbe, pravilno vročena tožba toženi strani, pri čemer je ugotovilo, da ugotovljena dejstva ne zadoščajo za zaključek, da je bila tožba s prilogami in pozivom za odgovor vročena tožencu pravilno.
Janši je bila tožba pravilno vročena
Velenjsko okrajno sodišče pa tudi v ponovljenem postopku ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Vročevalec Janši res ni mogel vročiti pisanja osebno, je pa 17. avgusta 2016 v hišnem predalčniku pustil obvestilo o tem, kje se sodno pisanje nahaja in da ima 15 dni časa, da ga dvigne. Janša tega ni storil, ugotavlja sodišče.
Pri tem so v sodbi, spisani pred tednom dni, spomnili na stališče vrhovnega sodišča iz leta 2015, da fikcija vročitve pošte nastopi že s samim potekom 15-dnevnega roka za dvig pisanja, dejanska seznanjenost z vsebino pošiljke pa za pravilnost vročitve ni relevantna. Zato ugotavljajo, da je bila tožencu tožba pravilno vročena s fikcijo vročitve, in sicer 1. septembra 2016. Naknadnega obveščanja naslovnika, torej po fikciji vročitve, o tem, kje je pisanje, pa predpisi ne določajo.
Tvit že sam po sebi žaljiv
Znova so tudi ugotovili, da je bil Janšev tvit že sam po sebi žaljiv. Sodišče zato ne označuje kot vprašljivih trditev tožbe, da je bila tožnica močno prizadeta in trpi duševne bolečine, v sodbi pa je zapisalo še, da ne gre prezreti dejstva, da je toženi znan in vpliven v javnem življenju. S takšnim zapisom, ki ga po navedbah sodišča "ni enačiti s svobodo govora", je bilo zaradi nedopustne vsebine nedopustno poseženo "v pravice do osebnega dostojanstva in varnosti drugega in njegove nedotakljivosti, telesne in duševne celovitosti".
Postopki so skoraj enako tekli tudi v primeru tožbe Šetinc Paškove, le da je v njenem primeru Višje sodišče v Celju zavrnilo Janševo pritožbo in že samo potrdilo zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju.
Obe novinarki sta Janšo zaradi tvita tožili tudi kazensko. Novembra je celjsko okrožno sodišče Janšo zaradi razžalitve novinark obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janšev zagovornik Franci Matoz je nemudoma napovedal pritožbo.
