Isaac Palma je pred tremi tedni poletel v rodno Argentino. Sporočili so mu namreč, da se je stanje sicer že leto dni bolehne babice močno poslabšalo.
»Prav sem se odločil in ni mi žal za to, da sem se odpravil na tako dolgo pot. Vesel sem, da sem z babico, na katero sem bil zelo navezan, preživel zadnje dni njenega življenja. Zdaj je za vedno odšla in zelo jo bom pogrešal. Žalosten sem, a hkrati vesel, da nisem prišel prepozno, česar sem se najbolj bal. Z njo sem lahko delil zadnje dni življenja, jo objel in ji večkrat zapel njene najljubše pesmi. Z njo je odšel del mene, a na srečo ob meni še vedno stoji dedek, ki je tudi moj vzornik. Srčno upam, da bom tudi jaz vse življenje ljubil tako, kot sta se ljubila onadva.« Isaac je bil srečen, ker je, pa čeprav na nič kaj veselem dogodku, po dolgem času videl svojo družino, ki živi v eni najlepših pokrajin na svetu, v argentinski Patagoniji.
