Klemen Bunderla se še dobro spominja svojega vstopa v šolo. »Grozno me je bilo strah, poleg tega pa sem tik pred vstopom v prvi razred dobil očala. Za nameček so mi eno steklo prekrili z nekakšnim kartonom. Kmalu pa je prišlo še drugo razočaranje. Mislil sem, da bom v razredu mamine sošolke, a se to ni uresničilo,« pravi Klemen in doda, da pred vstopom v šolo ni znal ne brati ne pisati.
Preberite tudi: Hči Špele Močnik noče več čakati. Kliknite TUKAJ!
»Nič, čisto nič nisem znal. Sicer pa mi je branje predstavljalo veliko težav. Mislil sem že, da se nikoli ne bom naučil brati. Nekaj časa so celo obstajali sumi, da imam disleksijo, a se je pozneje izkazalo, da ne gre za to. Zdaj na srečo brati znam, ker drugače na radiu ne bi šlo.«
