Višji državni tožilec Srečko Hočevar je med branjen obtožnice med drugim povedal, da je Jerančič neugotovljenega dne kupil naboje in dve pištoli, od katerih je usodnega dne (oktobra lani) uporabil tisto, ki je imela dušilec, v gozdu v bližini Velikega Slatnika pa še prej naročil strojni izkop jame.
Odpeljal ga je v gozd
»Lazarevića je 8. oktobra lani s sabo zvabil pod pretvezo, da mu bo nekaj pokazal, in ga s svojim avtomobilom odpeljal v gozd, v bližino izkopane jame. Tam ga je takoj, ko sta stopila iz avtomobila, ustrelil v trebuh, ko je Lazarević začel bežati, pa še v hrbet in koleno,« je dejal Hočevar in dodal, da Jerančičudejanja ni uspelo dokončati, ker je Lazarević pobegnil. »V primeru priznanja krivde predlagam 16 let zapora,« je še dejal.
Višina še ni znana
Sedeminšestdesetletni Jerančič na obravnavi torej krivde ni priznal, velja pa omeniti, da je tako pred obravnavo kot med njo deloval povsem miren. Lazarevića sicer na sodišče ni bilo, prišel pa je njegov pooblaščenec, odvetnik Branko Rožman, ki je povedal, da bodo višino odškodnine priglasili tekom kazenskega postopka. Jerančičev odvetnik Matjaž Medle je navedel kar nekaj dokaznih predlogov, iz katerih je mogoče sklepati, da bo obramba temeljila na tem, da dolžniško-upniškega razmerja med vpletenima ni bilo; verjetno se bodo sklicevali tudi na neprištevnost, saj naj bi po streljanju v krvi Jerančiča našli psihiatrično zdravilo, Lazarević pa naj bi celo povedal, da ga je strelec gledal kot zombi.
Dolga ni bilo
Ko smo Medleta novinarji po obravnavi še enkrat vprašali, kaj točno je mislil s povedanim, je dejal: »Moj klient ni streljal na Lazarevića iz zahrbtnosti ali iz koristoljubnosti. Dolga ni bilo, Lazarević in njegov polbrat sta dobila vrnjen ves denar, ki sta ga posodila Jerančiču. V ozadju je šlo za nekaj drugega in to bo pokazal dokazni postopek.«
