Evropska komisija je danes objavila analizo o finančnem in gospodarskem položaju v vseh članicah unije, razen v Grčiji, in ocene makroekonomskih neravnotežij v 12 članicah, za katere je lani novembra ugotovila, da potrebujejo temeljit pregled. Med njimi je Slovenija, ki je edina, ki je neravnotežja odpravila.
Za Hrvaško je komisija med drugim zapisala, da je Hrvaška s svojo fiskalno politiko uspela znižati delež javnega dolga v BDP, predvsem zahvaljujoč ugodnim makroekonomskim razmeram, a obenem ni sprejela zakonov za krepitev fiskalnega okvirja, kot ji je to maja lani med drugim priporočila komisija.
V Bruslju so omenili, da je Hrvaška ustavila postopek priprave predlogov zakona o davku na nepremičnine in pokojninski reformi ter da se dolgovi v zdravstvu kopičijo. Ob tem na Hrvaškem še ni prišlo do reforme izobraževalnega sistema in javne uprave. Tudi poslovno okolje se ni kaj dosti izboljšalo, je zapisala komisija.
Bruseljski strokovnjaki Hrvaški svetujejo, naj pogleda, kaj so naredile ostale države. Bolgarija, Portugalska in Španija so izšle iz skupine s presežnimi makroekonomskemi neravnovesji. Hrvaška pa je ostala v implementaciji ukrepov, ki jih je napovedala sama, najslabša.
Komisija je izpostavila, da Hrvaška brez strukturnih reform ne more več pričakovati krepitve gospodarstva. Predvidevajo, da se bo hrvaški BDP letos okrepil za 2,8 odstotka, v letu 2019 pa za 2,7 odstotka.
Tveganje je omejeno
Glede Agorkorja je komisija zapisala, da je imela kriza v koncernu doslej omejen vpliv na gospodarstvo. A še vedno negotov izid procesa finančnega prestrukturiranja predstavlja tveganje za gospodarsko dejavnost. Če ne bo prišlo do poravnave, bi lahko prišlo od velikih finančnih izgub in stečajev podjetjih iz sestave koncerna, pa tudi njihovih dobaviteljev.
Komisija je ugotovila še, da je neposredno tveganje Agrokorja za stabilnost hrvaškega finančnega sektorja omejeno, saj so večino posojil prezadolženemu koncernu odobrile finančne institucije zunaj Hrvaške.
