»Hišo sem ogreval na drva in želel, da sem vselej na toplem. Zadnjič sem tisto noč v peč naložil drva okoli 1.30 in legel v posteljo. Ob 4.30 pa, toliko je kazala ura, sem naenkrat slišal teči vodo po žlebovih. Odšel sem ven in zagledal ostrešje, ki je že bilo v plamenih. Brž sem stekel nazaj v hišo, pograbil hlače, majico, bundo in telefon. Na telefonsko številko 112 je prva poklicala soseda. Bila je hitra intervencija, saj so bili gasilci tukaj v dveh minutah, a je bilo že prepozno,« je Davorin Horvat opisal dogodek sredi februarja, ko so mu ognjeni zublji popolnoma uničili stanovanjsko hišo.
Kakšnega pol stoletja je tudi sam prostovoljni gasilec, zaposlen pa je v podjetju iz bližnjega Lenarta v Slovenskih goricah, ki se ukvarja z avtomobilsko industrijo. »Imam dva otroka, ki živita pri nekdanji partnerici,« je povedal Horvat. Vesel je, da te noči nista bila pri njem. V hiši, v kateri so se zamenjale že tri generacije, pa po njegovih besedah ne bo več mogoče živeti. Bila je sicer brez temeljev, ostrešje je bilo povsem leseno. »V zgornjem nadstropju oziroma na podstrešju sem imel shranjena oblačila, z več posteljnimi jogiji pa narejeno tako imenovano izolacijo, da je bilo v hiši topleje. In to je zagorelo kot bakla. Vse je uničeno,« je opisal nastali položaj Horvat. Letos je načrtoval adaptacijo hiše, preuredil naj bi nekaj prostorov. »Hiša je za podreti. To je ne nazadnje ocenila strokovnjakinja gradbene stroke, ki si je ogledala objekt. Zato sem si bivalni prostor začasno uredil v garaži, ki je del gospodarskega poslopja,« je razložil Horvat.
Pomagajo mu prijatelji, gasilci ...
Kljub položaju puške ne bo vrgel v koruzo, je prepričan in optimističen 36-letnik. »Ogledal sem si že nekaj načrtov. Zgradil si bom novo hiško, ki bo manjša od te. Računam na 8 x 11 metrov. Ena etaža,« je dejal Horvat in pohvalil prijatelje, ki so mu res priskočili na pomoč. »Akcija bo stekla takoj, ko bo lepše vreme. Prišli bodo z gradbenimi stroji in gradnja se bo začela,« je razkril prihodnost Horvat. Da ni, kot pravi, sam v teh težkih trenutkih, so dokaz tudi tamkajšnji gasilci, ki so mu naslednji dan po požaru pripeljali topli pod in peč, da si je lahko v garaži, v kateri so po navadi imeli samo zabave, uredil prostor za bivanje. »Zadevo smo uredili v enem dnevu. V steno smo zazidali okno. Prijateljev delodajalec iz Avstrije mi je podaril izolirani kontejner, ki smo ga postavili ob hišo. In tam bom živel, dokler si ne bom uredil nove hiše. V načrtu imam, da bi v njej zaživel v poletnih mesecih,« je poudaril Horvat in iskreno priznal, da ni finančno sposoben, da bi lahko najel kredit.
Je pa drugače velik ljubitelj živali, saj ima v hlevu devet konjev, svinjo, zajca, fazana, psa. Na vprašanje, kaj bi mu v teh trenutkih prišlo najbolj prav, je Horvat odgovoril, da je že veliko dobil od Rdečega križa, prijatelji in znanci pa mu nosijo oblačila. »Teh res ne potrebujem več, nekateri jih veliko bolj. Tudi denarja ne potrebujem. Najbolj bi mi prišel prav gradbeni material za hišo, ki bi jo postavili s prijatelji. Sam se spoznam na gradnjo, saj sem že velikokrat to delal, sem pa tudi tesar,« je razložil Horvat in dodal, da mu je pomoč ponudila tudi šentiljska občina.
