Raziskava z naslovom Neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, je potekala v okviru projekta, ki sta ga podprli Javna agencija RS za varnost prometa in Mestna občina Ljubljana. Z zaključnim poročilom so jo končali decembra.
Formalno in moralno pravilo, da je neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih za invalide nesprejemljivo kršijo številni posamezniki. Uradna statistika pa močno podcenjuje resnost problema, je na današnjem zaključnem posvetu o problematiki parkiranja na mestih za invalide v Ljubljani povedal Aleš Bučar Ručman s fakultete za varnostne vede v Mariboru, ki je vodil raziskavo.
Po njegovih besedah je posebej zaskrbljujoče, da je približno tretjina voznikov parkirala na mestih za invalide tudi takrat, ko so imeli v svoji neposredni bližini prosto vsaj še eno običajno parkirno mesto. V opazovanem času v treh dneh aprila 2015 je bilo na vseh parkirnih mestih za invalide zabeleženih 608 parkiranih vozil, med njimi pa je bilo kar 63 odstotkov oz. 383 brez nameščene invalidske kartice. Preostalih 37 odstotkov oz. 225 vozil je invalidsko kartico imelo. Bučar Ručman pravi, da so so razlike med posameznimi lokacijami parkirnih mest za invalide zelo velike. Na nekaterih parkirnih mestih odstotek neupravičeno parkiranih vozil sega celo prek 90 odstotkov.
Največ oz. 43 odstotkov kršiteljev je bilo v starostni skupini 30 do 50 let, s 16 odstotki sledijo mlajši od 30 let, devet odstotkov pa je bilo starejših od 50 let. Velika večina vozil brez invalidske kartice je bila s slovenskimi registrskimi tablicami.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Tudi ko so prosta druga parkirna mesta
Kršitelji so na invalidska mesta sicer najpogosteje oz. v 71 odstotkih parkirali v primerih, ko v bližini invalidskega parkirnega mesta ni bilo drugih prostih parkirnih mest. Petina kršiteljev pa je parkirala na mesto za invalide tudi, ko so bila v neposredni bližini prosta druga parkirna mesta.
Med vozili, ki so bila neupravičeno parkirana na mestih za invalide, jih je bilo več kot polovica v vrednosti do 5000 evrov. Podatki torej po njegovih besedah nakazujejo na to, da kršitelji v nasprotju z razširjenim mnenjem v javnosti niso večinoma lastniki dragih vozil, ampak gre za problem širšega srednjega sloja.
