Tam sta bila kar štirinajst dni in, kot pravita, doživela ogromno dogodivščin, se marsikaj naučila, predvsem pa spočila. »Gre za zanimivo deželo izredno prijaznih ljudi, odlične hrane, deželo, kjer se prepletata značilna komunistična podoba in kapitalizem, kar ji daje res posebno podobo.« Oglede sta začela v glavnem mestu Hanoj in nadaljevala proti jugu.
»Obiskala sva zaliv Halong s tisočerimi apnenčastimi otoki, starodavno kmetijsko umetniško vasico Hoi An, bele in rdeče peščene sipine v ribiško kajtarsko turističnem mestecu Mui Ne, nadaljevala na največji otok Phu Quoc in na koncu končala v gromozanskem in živahnem Sajgonu oziroma Hošiminhu, od koder sva tudi poletela domov.« Kljub pozitivnim vtisom pa vse le ni bilo tako rožnato. »Razočarana sva bila nad smetmi in plastiko, ki so na vsakem koraku, kar je res žalostno in kazi podobo dežele,« pove Taiji. »Lokalni prebivalci nimajo nikakršnega občutka za ekologijo, kar se bo moralo spremeniti, saj se bodo sicer zadušili v lastnih smeteh. Krivci pa smo žal tudi mi, saj količine z vsakodnevnimi nakupi samo povečujemo.« Za zdaj vrnitve v Vietnam ne načrtujeta, ker imata na seznamu še veliko destinacij, ki bi jih rada obiskala, vseeno pa Taiji pravi: »Nikoli ne reci nikoli!«
