Sneg, ki je pred kratkim pobelil Slovenijo, ni prinesel veliko veselja samo otrokom, temveč tudi odraslim. Za Romano Krajnčan pa tako ali tako pravijo, da je v sebi ohranila veliko otroškega, sicer ne bi mogla ustvarjati radoživih otroških pesmi.
Ko je nazadnje razmišljala, kaj bi ušpičila, ji ni bilo treba daleč: samo stopila je skozi vrata in bosa tekala naokoli po debelem snegu. »Se mi kdo pridruži?« je bila nagajiva, vendar ni bilo pretiranega odziva. Še njen mož, dirigent Lojze Krajnčan, jo je raje opazoval iz tople hiše.
