Med drugim je Antonija Šola uspešnice napisala za Tošeta Proeskega, Zdravka Čolića, Ivana Zaka, Lepo Breno, Oliverja Dragojevića in Vinka Coceja. Žal pa se 38-letna Zagrebčanka v Sloveniji ne mudi tolikokrat, kot bi si želeli njeni številni oboževalci, vendar obljublja, da bo letos to vsekakor popravila.
»Prav veselim se že marčevskega nastopa v Rogaški Slatini, kjer se bomo z mojo skupino potrudili, da bomo poslušalcem pričarali lep, akustičen večer,« nam je Antonija Šola zaupala med nedavnim obiskom na Radiu Aktual. »Se pa tudi sicer vedno razveselim povabila v Slovenijo, saj me tu pričaka izjemno občinstvo. Lepi spomini me vežejo na Aktualov koncert, pa nastop z Mladenom Grdovićem in seveda ne smem pozabiti na ljubljanske Križanke, kjer sem nastopala s Crveno jabuko in ki so me popolnoma očarale.«
Ne glede na to, da je glasba od nekdaj na prvem mestu, je Antonijo v svet zvezdništva najprej izstrelila priljubljena televizijska serija Zabranjena ljubav. »Čeprav nisem nikoli razmišljala o tem, da bi se s petjem ukvarjala poklicno, sem od mladih nog rada pela. Sodelovala sem v vseh mogočih šolskih zborih in sošolci so me radi zbadali z vzdevkom Pevka. Ves časa sem pisala tudi pesmi. Potem pa je splet srečnih naključil določil, da sem dobila vlogo v priljubljeni televizijski seriji Zabranjena ljubav, v kateri sem tudi pela. In po tistem so me vsi spraševali: Pa zakaj se ti ne ukvarjaš s petjem poklicno? In tako se je začelo.«
Da bi bila čim bolj samozavestna na glasbenem odru, si je kar štiri leta nabirala pevsko znanje na zasebnih urah opernega petja, in prav to znanje ji je prišlo še kako prav. »Opera je osnova vsakega petja, in čeprav je zelo težko prestopiti iz opernega petja v popularno zvrst glasbe, se mi je to obrestovalo. Hvaležna sem, da sem imela to možnost.«
Drugi, ki je imel odločilno vlogo pri njeni glasbeni karieri, pa je bil makedonski pevec Toše Proeski. »Toše mi je kot avtorici vliv veliko zaupanje, kot pevsko kolegico pa me je podpiral doma v Makedoniji, tako kot sem jaz podpirala njega pri nas na Hrvaškem. Bila sva velika prijatelja in vedno bo del mene. Lahko bi tudi rekla, da je postavil temelje mojega ustvarjanja, me žanrsko določil in mi pomagal do popularne pevke,« pojasni Antonija in našteje še nekaj hrvaških izvajalcev, ki jih spoštuje, ceni in s katerimi rada dela. »Oliver Dragojević, Zdravko Čolić, Ivan Zak, Tony Cetinski – vse to so velika imena hrvaške glasbe in v veliko čast si štejem, da lahko sodelujem z njimi in da prepevajo moje pesmi. To so pevci, ki vedo, kaj hočejo, vedo, kakšno je njihovo občinstvo, in znajo lepo predstaviti pesem. To pa je meni kot avtorici najpomembnejše.«
Kaj pa sama, ali raje prepeva svoje ali tuje pesmi? »Veliko pesmi imam, na vse sem zelo navezana in na koncu mi je vedno težko izbrati tisto, ki bi jo posnela. Zato se skoraj vedno o tem pogovorim z najtesnejšimi sodelavci, kaj bi bilo dobro in kaj ne. Saj veste, če bi izbirala sama, bi pač izbrala pesem, ki mi je v tistem trenutku najbolj pri srcu, vendar pa ni nujno, da bi ta postala uspešnica.«
In kako pravzaprav nastajajo njene pesmi, ki so večinoma romantične balade, kot je njena najnovejša pesem Tvoja? »Sama sem zelo čustven človek, in ko ustvarjam, se vedno borim z nekimi globokimi čustvi. Večina ljudi se takim čustvom umika, od njih beži, jaz pa se jim moram, če želim napisati lepo besedilo, popolnoma prepustiti, kar ni vedno lahko,« pravi Antonija, ki se razlikuje od številnih drugih zvezdnic tudi po tem, da ima v žepu diplomo iz sociologije, pa tudi po tem, da se ne pojavlja ravno veliko v javnosti. »Med šestnajstim in dvajsetim letom sem preživela noro obdobje v mojem življenju. Rada sem hodila ven, plesala vse noči v klubih, ničesar nisem smela zamuditi. Potem pa sem se tega zasitila in zdaj nimam nobene želje po takšnih rečeh več. Pa saj tudi časa nimam! Če hočem ustvarjati, se moram umakniti vase, v svojo samoto in svojo notranjost. Veliko se ukvarjam s svojimi čustvi, in to je tisto, kar me izpopolnjuje. Pa seveda ozek krog mojih najtesnejših prijateljev in družina, ki me podpirajo pri tem, kar počnem.«
Ob vprašanju, ali je življenje dobro z njo, se le nasmehne, po krajšem premisleku pa reče: »Mislim, da je, saj počnem to, kar imam rada, in ob tem lahko od tega tudi lepo živim. Seveda imam še veliko neizpolnjenih želja, na primer da bi se razširila tudi na italijansko in špansko govoreča tržišča, pa da bi sodelovala še s kakšnimi dobrimi glasbeniki in predvsem da bi imela nekaj večjih koncertov. A vse to še pride.«
