Sodni senat je danes v sojenju Janezu Žurgi, obtoženemu umora očima na Rakeku decembra 2015, sklenil postaviti še enega izvedenca psihiatrične stroke, da razčistijo, ali je bil Žurga sposoben razumevanja svojega ravnanja v času umora. Mnenja doslej vključenih psihiatrov in kliničnih psihologov se namreč razlikujejo, vsi pa vztrajajo na svojem.
Obtoženega danes ni bilo na sodišče. Kot je v uvodu obravnave pojasnila sodnica Vesna Podjed, so zjutraj prejeli obvestilo, da je znova hospitaliziran na oddelku za forenzično psihiatrijo v Mariboru in zaradi poslabšanja stanja ni sposoben spremljati obravnave.
Tožilstvo Žurgi očita, da je 17. decembra 2015 na Rakeku očima najprej močno pretepel, nato zabodel in zadušil z blazino. Očita mu tudi krajo očimovega avtomobila ter krajo registrskih tablic, ki jih je namestil na avto in se z njim odpeljal proti morju. Žurga je med potjo materi sporočil, kaj je storil. V Ankaranu pa je poklical policijo, ki ga je aretirala.
Kljub nasprotovanju zagovornice Maje Kristan je sodni senat sklenil danes opraviti zaslišanja treh sodnih izvedencev - psihiatra Dragana Terziča ter kliničnih psihologov Sanje Šešok in Bojana Zalarja.
Psihotičen in blodnjav?
Terzić vztraja, da ima obtoženi shizoafektivno motnjo, mešano osebnostno motnjo in težave zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi. Zaradi tega je po oceni psihiatra Terzića obtoženčeva zmožnost razumevanja svojih dejanj bistveno okrnjena in v času umora ni bil zmožen obvladovati svojih ravnanj.
Med drugim je ocenil, da je bil obtoženi v času dejanja psihotičen in preganjavno blodnjav. Kot je navedel, je v času obravnave na oddelku za forenzično psihiatrijo omenjal, da na radiu in TV govorijo o njem, več osebam je še pred umorom razlagal, da mu strežejo po življenju, zato naj bi v dneh pred umorom tudi prišel iz Ljubljane na Rakek.
Zmanjšano prišteven, vendar ne bistveno?
To je že drugo sojenje Žurgi za smrt očima. Že v prvem sojenju se je vse vrtelo okoli vprašanja obtoženčeve prištevnosti. Mnenja izvedencev so šla od popolne neprištevnosti na eni strani do nebistveno zmanjšane prištevnosti na drugi. Žurgo so prvič spoznali za krivega in obsodili na 15 let zapora, a je višje sodišče zadevo razveljavilo in dalo napotke okrožnemu sodišču, naj natančno ugotovi, ali je bil Žurga v času dejanja prišteven ali neprišteven..
Nasprotno je fakultetna komisija za izvedenska mnenja, v kateri sta bila Zalar in psihiatrinja Blanka Kores Plesničar, ocenila, da je bil Žurga v času umora očima res zmanjšano prišteven, vendar ne bistveno. Kot je pojasnil Zalar, so pri obtoženem res prisotni elementi različnih osebnostnih motenj, duševne motnje pa pri njem niso diagnosticirali.
Kot je danes opisal Zalar, ki je v tem primeru sicer pričal prvič, so pri obtoženem ugotovili konfliktnost z drugimi ljudmi, impulzivnost, nepredvidljivo obnašanje ter prakso pripisovanja krivde drugim tudi za stvari, ki jih naredi sam. Tožilko Katarino Bergant je zanimalo, ali bi bil po Zalarjevi oceni obtoženi v prihodnosti lahko sposoben ponovno storiti tako dejanje. Zalar je pojasnil, da je možnost za kaj takega večja, v kolikor ne bi redno jemal zdravil.
Izvedenci vsak na svojem bregu
"Oni imajo svoje mnenje, a jaz vztrajam na svojem," je danes svoje ponovno pričanje zaključil psihiater Terzić. Obtoženega so doslej za oceno njegovega psihičnega stanja tako v sojenju za umor očima kot v nekaterih drugih postopkih pregledali že številni izvedenci. Zaradi občutnih razhajanj med njimi je sodni senat danes sklenil imenovati še enega izvedenca, ki bi poskušal razjasniti odstopanja med dosedanjimi mnenji.
Na predlog zagovornice obtoženega se bodo novi izvedenec oz. izvedenci med drugim izrekli tudi o tem, ali je obtoženi sposoben slediti obravnavam. Sodnica je novo obravnavo razpisala za 23. februar.
