Postavna svetlolaska Irena Shyama Hlebš je prišla na televizijo že v srednji šoli. Kot mlada deklica si je želela osvojiti medij, ki ga je pred tem s takim zanimanjem spremljala. V dveh desetletjih je pridno zbirala izkušnje, pri tem pa je treba poudariti, da je bilo koristno, da je večkrat zamenjala uredništvo oziroma tip oddaje, pri kateri je sodelovala. Pred kratkim se je pridružila športni redakciji TVS, in kot nam je zaupala, je to tudi tisto, kar si je že nekaj časa želela.
Kdaj vas je zasvojila televizija?
Že v otroštvu se mi je televizija zdela magičen medij, ki pričara drug svet in omogoča izkušnje, kakršnih drugje ne moreš dobiti. Mislila sem, da kot novinar ali voditelj lahko preizkusiš stvari, ki jih v drugih poklicih ne moreš. Zanimiva služba. Kar se je kasneje izkazalo za delno resnično; malo drugače, kot je bilo v moji domišljiji, a ne daleč stran. Sicer pa sem se z delom na televiziji prvič srečala v srednji šoli, ko sem zaradi želje po novih izzivih začela z vodenjem v živo na takratni TV3.
Odkar ste na TV Slovenija, ste zamenjali kar nekaj uredništev. So bile to vaše želje?
Vse spremembe so prišle ob pravem času in so odražale moje želje. Ko sem bila v srednji šoli in na fakulteti, sem želela pokrivati glasbene vsebine. Poleg športa sem vedno spremljala glasbene kanale: MTV, VH1, Viva, Viva2 … Glasba je in je bila vedno pomemben del mojega življenja. Novosti, poslušanje novih albumov, to je bil moj veliki užitek. Veliko prijateljev je bilo glasbenikov, poznala sem njihov svet, z drugačnimi pogledi od veliko drugih ljudi in z drugačnim bioritmom, ki je ustrezal tudi meni. Uživala sem v koncertnem dogajanju. Zato je bilo takrat povabilo za vodenje Videospotnic res dobrodošlo. Uživala sem v tem delu, to je bila idealna, super »služba« za tisto obdobje.
Kako ste potem šli »Na lepše«?
Odšla sem v Brazilijo, po vrnitvi v Slovenijo nekaj let pozneje pa mi je Drago Bulc ponudil sodelovanje v turistični oddaji. Odkrivanje turističnih biserov pri nas, spoznavanje raznolikosti Slovenije, bogate kulturno-etnološke dediščine, prepletene z zgodovinskimi dejstvi, in posledično podajanje prijetnih, pozitivnih vsebin mi je bilo pisano na kožo. Poletna potepanja, ki so se kasneje razvila v oddajo Na lepše, sem vodila in soustvarjala sedem let, tedensko sestavljala nove potepe po Sloveniji in na koncu prišla do zaključka, da sem oddaji dala vse, kar sem ji lahko, in je prišel čas za spremembo.
Mislite, da so spremembe dobre za to delo?
Vse izkušnje osebo bogatijo in omogočajo rast v načinu dela in na področjih, ki jih pokriva. Da se voditelj, novinar ne »poleni« in da delo ne postane rutina, je dobro, da naredi spremembe tudi v službi. Pri meni so vse prišle v času, ko sem to potrebovala. Po oddaji Na lepše je prišlo obdobje stagniranja in čutila sem, da moram naprej. Vodenje oddaje Halo TV in sodelovanje v oddaji Dobro jutro je bila prijetna izkušnja, a to ni bilo, kar sem si želela na dolgi rok. Že nekaj let sem želela pokrivati športne vsebine in tokrat je prišel čas tudi za to. Odprla so se nova vrata in glede na to, da je šport področje, kjer se vedno pojavljajo spremembe, kjer se vedno dogaja, se mi zdi, da se lahko tukaj kot novinarka in voditeljica izpopolnjujem ves čas. Kolegi iz uredništva so enkratni, imajo veliko znanja in mi dopuščajo, da se lahko od njih marsikaj naučim. Poleg tega je šport pozitiven, uspehi športnikov ljudi povezujejo, jih navdajajo z optimizmom, omogočajo, da najdejo lepe zgodbe, ki so tudi navdih.
Kaj vam je dala vsaka od teh oddaj?
Vsaka oddaja je pustila svoj pečat in me izoblikovala tako osebnostno kot profesionalno. Predvsem mi je raznoliko delo omogočilo dodatne izkušnje, ki so me zgradile. Oddaje so bile med seboj različne. Tako z vidika načina dela kot tematsko. Vodila sem tako studijske pogovorne oddaje kot terenske. Z Na lepše sem spoznala skorajda vse znane kraje, ki imajo na turističnem zemljevidu že pomembno veljavo, in manj znane kotičke Slovenije. Tudi takšne, kjer masovnega turizma ni, in tovrstno podajanje v »neznano« je vedno vznemirljivo, meni pisano na kožo; sama se namreč rada potepam, raziskujem in odkrivam. Uživala sem v tem, da lahko svojo strast usklajujem s službo, to je bilo res enkratno. Pri Na lepše sem spoznala veliko ljudi, se naučila veliko in tudi marsikaj preizkusila, česar morda ne bi nikoli. Od kulinaričnih specialitet, ki jih ima Slovenija glede na geografsko velikost ogromno, do doživetij in zunanjih aktivnosti. Ne vem, kdaj bi se spravila skočit s padalom, če ne bi do tega prišlo v okviru snemanja. To sem si vedno želela, vendar bi časovno težko uskladila. S Halo TV sem se po dolgem času spet vrnila v studio, kar mi je ustrezalo. Ker je oddaja kontaktno-svetovalna, sem morala raziskati številne teme, kar predstavlja izziv in nadgradnjo znanja …
No, zdaj ste pristali pri športu …
Šport spremljam od nekdaj in šport spremlja mene in zanimivo, da sem televizijsko pokrivala razne vsebine, le športa doslej ne. Saj sem poskušala v oddaje, pri katerih sem sodelovala, vnesti nekaj športnega, a je bilo drugače. Sicer pa verjamem, da se vse zgodi, ko je za to čas. In očitno je bil zdaj ravno pravšnji. Vesela sem, da sem se pridružila ekipi, ki ustvarja športne vsebine. Zdaj je tretji mesec, ko sem v novem delovnem okolju, in veselje ostaja. Predvsem ker so moji novi kolegi res prijetni in se lahko od njih veliko učim; konec koncev sem šport spremljala po televiziji, torej sem spremljala njihove izdelke in športne prenose, ki so jih oni komentirali, zdaj pa postajam del te ekipe in se učim dela s športnimi vsebinami.
S katerim športom se sicer ukvarjate, glede na to, da ste očitno v dobri kondiciji?
V osnovni šoli sem trenirala atletiko in športno gimnastiko. Ker mi v srednji šoli, obiskovala sem športno gimnazijo, časovno ni zneslo nadaljevati obojega, sem se osredotočila na atletiko. Tako me šport spremlja že od malega. Kasneje sem športno udejstvovanje malo zanemarila, tek sem zaradi poškodbe kolena opustila, kolesarjenje je ostalo – vse do odhoda v Brazilijo. Tam sem začela deskati na valovih in potem v Sloveniji še windsurfati. Kadar imam čas, se odpravim kam, kjer piha in se lahko surfa, pozimi pa klasično – smučam, pohodništvo je moja velika strast ... Po službi se pogosto odpravim rolat, saj je to enostavno in najlažje dostopno, ne maram namreč aktivnosti v zaprtih prostorih. Raje imam aktivnosti v naravi; čeprav se večkrat odpravim tudi na badminton v dvorano. Nimam pa nobenega športa ob stalnih terminih, saj mi to ne bi uspelo zaradi urnika.
Če ne na malih ekranih, boste pa zasebno gotovo še kdaj šli »na lepše«. Kje se imate najlepše?
Na lepše se pa res rada odpravim. Če imam manj časa, grem v naravo, v gozd, v gore. Gozd me polni, umirja, nočem zveneti ezoterično, ampak v gozdu čutim druge vibracije. Vesela sem, da živim blizu Golovca in to lahko storim vsak dan. Ko imam več časa, pa se, če se le da in ni idealen dan za v gore, odpravim kam izven Slovenije. Odlično se počutim v Italiji. Že samo malo čez mejo se mi zdi, da je energija drugačna, predvsem kje ob morju. Bolj sproščeno je, ljudje so bolj odprti, prijaznejši. Pred mesecem sem bila ponovno v Gardalandu, in to na dan, ko je bilo zelo malo obiskovalcev. Ja, tudi tovrstni parki so moj odmik na lepše. Vsekakor je za obisk teh parkov treba izbrati dan, ko ni veliko obiskovalcev. Raje imam kraje, kjer ni masovnega turizma. Ko grem na daljši dopust, pa vedno izberem destinacije z drugačno kulturo, z drugačnim načinom življenja. Potem se je namreč izjemno lepo vrniti v Slovenijo, ki ostaja zeleni biser. Zadnje čase grem pogosto v Egipt. Ker ob Rdečem morju piha skoraj vedno in je možno ves čas deskati. (smeh) Imam pa še toliko krajev na seznamu, da bom morala Egipt počasi dati malo na stran.
Kako ste si všeč na malem ekranu?
Glede na to, da sem zelo samokritična, je to vprašanje zapleteno. Vedno me kaj zmoti; bodisi je to način, kako sem kaj povedala, bodisi moja frizura ali kretnje ... Skratka; ne spomnim se, da bi se kdaj videla in si mislila, da sem v redu, da sem si všeč. Sicer pa mi je zelo neprijetno sebe gledati na ekranu. Na začetku, pred leti, se sploh nisem mogla, zdaj je že lažje – predvsem pogledam, da vidim, kaj ni bilo dobro in kje se lahko izboljšam.
Koliko doma gledate televizijo?
Sama sem precej slaba gledalka televizije. Sicer jo pogledam, gledam informativne oddaje in športne prenose, kakšen dokumentarni film. Vsekakor pogledam tudi kakšen zanimiv pogovor, kakršen je bil na primer nedavni intervju kolega Anžeta Bašlja s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom. Drugo gledam zelo slabo. No, obvezno sem za zunanji svet izključena, kadar so na sporedu dirke MotoGP, Moto2 in Moto3, vendar to največkrat gledam po spletu na uradni strani.
