Perica Rai je po poklicu specialist kriminalističnega preiskovanja. »Ta poklic me še vedno mika, vendar me je pred desetimi leti po naključju zaneslo v videoprodukcijo, ko sem za prijatelje naredil glasbeni videospot. Vse skupaj sem jemal kot nekaj začasnega, obenem pa sem bil vesel, da lahko opravljam delo, v katerem uživam, in sem zanj celo plačan,« se spominja. Izkazalo se je, da ne gre za začasno stvar – Perica še vedno režira spote in v tem uživa prav tako kot prvi dan, ko je vklopil kamero. Leta 2008 je začel sodelovati z RTV Slovenija in kmalu prišel do prelomnega trenutka, ko je moral pustiti redno službo in odpreti svoje podjetje. Začel je s približno desetimi videospoti na leto, že slabi dve leti pozneje pa jih je ustvaril med 30 in 40. »Kadar koli sem izdal spot, sem dobil vsaj tri nove ponudbe za sodelovanje. Eden od glasbenikov mi je povedal, da mu je všeč sodelovati z mano, ker natančno ve, kaj bo dobil. Najbrž je bil to tudi glavni razlog za to, da so me glasbeniki klicali drug za drugim.«
S seznamom glasbenih izvajalcev, za katere je ustvaril spote, se lahko danes resnično pohvali: sodeloval je z Nino Pušlar, Janom Plestenjakom, Perpetuum Jazzile, Neisho, Modrijani, Challetom Salletom in številnimi drugimi. »Lahko vam zagotovim, da pri nobenem od njih ni ne duha ne sluha o zvezdništvu,« odgovori na vprašanje, ali je imel med snemanjem kdaj kakšne težave z muhavostjo glasbenikov. »Vsi so preprosti ljudje, ki imajo radi svoj poklic. Prav presenečeni bi bili, če bi, denimo, Jana Plestenjaka spoznali zasebno. Je preprost, prijazen in iskren človek, ki resnično diha in živi z glasbo. In tudi drugi glasbeniki so prav taki,« pravi.
Perica pa se bolj razgovori, kadar beseda nanese na zabavne in celo nekoliko neverjetne anekdote s snemanja. »Nekoč smo snemali na nekem polju na Štajerskem, ko smo od daleč zagledali vidno razburjenega kmeta z vilami, ki prihaja proti nam. Preklinjal nas je, češ da smo na njegovi zemlji, in grozil, da nas bo ubil. Celotna ekipa, z glasbenico na čelu, je začela bežati po tistih njivah, jaz pa sem ostal, da bi mirno rešil spor z lastnikom. Vendar ga nikakor nisem mogel umiriti: lovila sva se v krogu in tulila drug na drugega. Prizor je bil res bizaren. V nekem trenutku sem jo tudi sam ucvrl po blatnih njivah proti svoji ekipi. Ekipa pa je moje lovljenje s kmetom po njivah izkoristila za nadaljevanje snemanja. Glasbenica se je pomanjkljivo oblečena zvijala poleg koruze, snemalec je vihtel tisto kamero, kot da se ne bi nič dogajalo. Vse skupaj, razen kmeta, sem nato za pogum povabil na pico,« v smehu pripoveduje. Vendar mu niti taki dramatični podvigi ne morejo skaliti ljubezni do snemanja, saj je režiranje dejavnost, s katero se najraje ukvarja celo v prostem času. »Prav pred kratkim sem od nekega glasbenika slišal, da ne more verjeti, da do tega poklica še vedno čutim toliko strasti. Sicer pa se držim načela, da je bolje posneti en kakovosten videospot kot dva povprečna, in veseli me, da glasbeniki to vse bolj upoštevajo, saj je končni rezultat boljši tako za nas kot zanje.«
