Ne, seveda ne. Igralka Kate Walsh leta odlično skriva in tako se, da boste vedeli, kakšen je njen recept, tudi počuti. »Z leti se prav nič ne ukvarjam,« pravi, »kot tudi ne s sivimi lasmi in gubami. Te skrijem pod pudrom in šminko, lase si pa pobarvam.«
Praktična Kate Walsh ima še nekaj nasvetov glede življenja. »Človek lahko življenje načrtuje do neke točke, potem pa se zgodi vse popolnoma drugače. Življenje je zelo nepredvidljivo, zato ne izgubljam časa z razmišljanjem o tem, kaj bo, kaj bi lahko bilo in kaj je bilo. Ne bom sicer zanikala, da včasih ne pomislim na dobre stare čase, ko smo se imeli res noro dobro. Se pa trudim, da iz tega, kar mi prinaša moj vsakdanjik, potegnem res tisto najboljše.«
Borka od mladih nog
Kate se je rodila kot najmlajši otrok v družini Američanke z italijanskimi koreninami in Irca, že kot otrok pa je bila zelo glasna, da si je izborila pot med obema sestrama in obema bratoma. »V moji družini so vsi zelo ustvarjalni. Nastopanje imamo očitno v krvi.« V osnovni šoli je bila rada razredni klovn: pri dvanajstih letih se je že pustila prepričati, da je z vrtnico v ustih plesala na mizi. Že takrat je bilo očitno, da ima igralstvo v krvi, čeprav njeni profesorji tega niso cenili. »Uf, tisti dan, ko so me zalotili na mizi, bi najraje pozabila. Ob spominu nanj me še zdaj zaskeli zadnjica. Tako me je mama takrat nalomila.«
Do dvajsetega leta, ko je končno dobila priložnost v svoji sanjski službi, se je preživljala kot natakarica. »Vse življenje sem morala trdo delati za to, kar imam zdaj,« pravi. Nekaj časa je delala tudi kot fotomodel in učiteljica angleškega jezika na Japonskem. Konec osemdesetih let se je preselila najprej v Chicago, nato v New York, kjer je našla zaposlitev predvsem v gledališču. Leta 1997 pa je končno dočakala svojo prvo televizijsko vlogo v oddaji Drew Carey Show. Kmalu zatem se je preselila v Los Angeles in gostovala v različnih televizijskih serijah – med drugim je sprejela tudi vlogo transseksualke v enem delu serije Na kraju zločina.
Paradna vloga Addison Montgomery
Končno se ji je nasmehnila sreča leta 2005, ko je bila na avdiciji izbrana za vlogo zdravnice Addison Montgomery v seriji Talenti v belem. Čeprav naj bi gostovala v le nekaj epizodah, je požela takšno odobravanje gledalcev in ekipe, da so scenaristi povsem spremenili scenarij. »Leta 2007 so postajale vse glasnejše govorice o novi zdravniški seriji, vendar ni nihče od nas vedel, kdo naj bi v njej nastopal,« se spominja Kate, ki je takrat sanjala o otrocih in mirnem družinskem življenju, ne pa o novem preboju. In ko jo je avtorica Shonda Rhimes poklicala na pogovor, je bila Kate prepričana, da jo bodo odpustili. Namesto tega je iz pisarne odšla z glavno vlogo v seriji Zasebna praksa, ki ji je ostala zvesta vse do njenega konca leta 2013.
Kate se je po tistem za nekaj časa umaknila od televizijskih kamer, saj ji je ponagajalo zdravje. Potem ko so se ji kronično pojavljali hudi glavoboli in migrene, so preiskave pokazale, da ima tumor na možganih. Zdravljenje je bilo počasno, a uspešno in v začetku letošnjega leta se je spet vrnila na male zaslone z novo serijo 13 Reasons Why in filmom Girls Trip.
Prav nič zvezdniška zvezdnica
Kdor sreča Kate Walsh, hitro opazi, da je v resničnem življenju pravo nasprotje hollywoodskih zvezdnic. Je prijazna, odprta in z nogami trdno na tleh. Namesto na zabavah svoj prosti čas raje preživlja s svojimi mačkami in psi, pije čaj in grizlja svojo najljubšo hrano – čips. Redno se ukvarja s športom – s tekom, pilatesom in jogo. »Če me vprašate, ali to rada počnem, je odgovor ne, vendar moram, ker zelo rada jem.«
Tudi o moških, ki so bili pomemben del njenega življenja, trenutno ni ne duha ne sluha. Odkar se je avgusta razšla s 33-letnim filmskim producentom Trevorjem Davisom, je samska. Poročena pa je bila enkrat, in sicer z izvršnim producentom Alexom Youngom, s katerim sta skupaj zdržala petnajst mesecev. Pozneje je bila v ljubezni še nekajkrat močno razočarana in še danes se drži nasveta, ki ji ga je dala babica: »Moja babica je rada govorila: v denarnici moraš imeti vedno bankovec za dvajset dolarjev, da se s slabega zmenka lahko odpelješ s taksijem domov. To je zelo dober in pri meni stokrat preverjen nasvet in še zdaj ga upoštevam.«
