Glede možnosti reševanja omenjenega primera, kjer vsi lastniki zasebnih stanovanj niso zainteresirani za dezinsekcijo skupne stavbe, je varuh opravil poizvedbe pri Zdravstvenem inšpektoratu RS, Inšpektoratu RS za okolje in prostor ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Na podlagi prejetih odgovorov pri varuhu ocenjujejo, da v takih primerih ni pravne podlage, ki bi terjala ukrepanje katere izmed inšpekcij. Edini predpis iz delokroga zdravstvenega inšpektorata je zakon o nalezljivih boleznih. "Dejstvo, da stenice ne prenašajo povzročiteljev nalezljivih bolezni, pa jih praktično izključuje iz okvira tega zakona, zato omenjeni inšpektorat nima podlage za ukrepanje. Prav tako v tovrstnih primerih niso podani pogoji za uvedbo inšpekcijskega postopka stanovanjske inšpekcije," v navajanju primerov iz svojega dela navajajo pri varuhu.
Kot pravijo, v tem primeru zaznavajo pomanjkljivost obstoječe ureditve - "saj kljub temu, da stenice niso klasificirane kot prenašalke povzročiteljev nalezljivih bolezni, ter da gre v obravnavanem primeru skoraj v celoti za zasebno lastništvo bivalnih enot, za prizadete stanovalce predstavljajo zelo velik problem in stisko".
Težava se po navedbah varuha pojavi predvsem v stavbah, kjer v večini bivajo socialno ogrožene osebe oziroma osebe, ki za dezinsekcijo niso zainteresirane. "Dezinsekcija pa je lahko uspešna zgolj, če izvedena dosledno v vseh prostorih, po potrebi tudi večkrat," so zapisali.
Zato so pri varuhu s problematiko seznanili vlado in predlagali, da jo preuči ter v čim krajšem času uvede postopke za sprejem ustrezne pravne podlage, ki bo v javnem interesu omogočala sprejem ukrepov za zaščito pred posteljnimi stenicami.
