Na obrobju Ljubljane, v mirni hiši v Šentvidu, ima Primož Dolničar, nekoč med drugim plesalec, režiser, voditelj, fotograf, danes pa predvsem kuhar in mizar, mizarsko delavnico. V njej sprejema naročila podjetij in posameznikov, ki si v svojem prostoru želijo pohištvo iz masivnega lesa. Dizajn pohištva zasnuje Primož sam, saj ima zaradi vodenja oddaje Interierji pred leti izkušnje tudi z oblikovanjem. Ko konča delo v delavnici, pa se preseli nadstropje više, v kuharski studio, ki ga je prav tako opremil sam.
»Studio je poleg moje kuhe namenjen raznim kuharskim team buildingom, občasno pa se tu posname tudi kakšen spot,« pove. Kuharski team building? To sploh obstaja? »Gre za precej nov koncept, a sem prepričan, da bo kmalu postal nekaj povsem običajnega. Navadno gostim skupine po štirideset ljudi, največkrat iz različnih podjetij. Razdelimo jih v štiri skupine, nato pa vodimo skozi menije. Končna faza je, da sami pripravijo jedi, vse skupaj pa pospremita dobra glasba in vino, tako da so vsi zadovoljni. V soboto so tu za kuhinjskim pultom celo plesali,« pove Primož, ki mu uvajanje inovacij v slovenski prostor ni tuje. Poleg tega, da je prvi in za zdaj edini Slovenec, katerega oddaje predvaja mednarodni televizijski program 24Kitchen, je, ko je za Bežigradom še vodil gostilno, prvi uvedel tip odprte kuhinje, v kateri so se gostje, sede za točilnim pultom, lahko pogovarjali s kuharjem, bil pa je tudi eden prvih z vsak dan svežimi, drugačnimi meniji, odvisnimi od sezonske ponudbe. Na vprašanje, ali se ima za vizionarja, odgovori, da ne, vendar pa ob delu ves čas razmišlja, kaj novega bi lahko pripravil, da bi bilo ljudem všeč. »Ljudi imam najraje na svetu, zato želim narediti neko okolje, hrano, fotografijo, ki bodo pritegnili tudi druge.«
Od fotografa do kuharja
V fotografiranju, s katerim se je profesionalno ukvarjal več kot deset let, je svoj čas zelo užival. »Začel sem v srednji šoli, malo pozneje sem imel v K4 razstavo aktov, pot pa me je vodila tudi do tega, da sem bil urednik fotografije na Anteni, ko je bil glavni urednik Lado Bizovičar. Vendar ni trajalo dolgo, dobila sva odpoved, ker sva bila preveč provokativna. Povod za odpoved je bila skupina Game Over – za valentinovo je bila objavljena fotografija Steffania, člana skupine, ki sem ga slekel do golega, pustil sem mu le angelska krila in rutko na roki. Pa naslovnica s prekrokanim Grego Skočirjem, naslonjenim na goli ženski zadnjici …« Na koncu se je fotografije naveličal zaradi tega, ker se je prelevila v studijsko fotografiranje estradnikov, kuhanje pa ga tudi po petnajstih letih še vedno vznemirja.
»Čar kulinarike je v ustvarjanju. Znanje je lahko usvojiti in ni treba biti tako zelo vrhunski, da skuhaš dobro jed. Sam sem se že malo naveličal molekularne kuhinje, ko ješ eno penico za drugo, pri tem pa sploh ne veš, kaj to je. Trenutno me vleče v smer, na katero se osredotočam tudi v oddaji: predstavljanje slovenske kulinarike, jedi iz sestavin, ki rastejo v našem okolju.«
24Kitchen?
Ko je za TV Slovenija začel pripravljati oddajo Z vrta na mizo, si ni predstavljal, da se bo predvajala tudi na priljubljenem kuharskem kanalu 24Kitchen. »Tja smo jo poslali z namenom, da vzbudimo njihovo zanimanje, in upali, da jim bo koncept všeč. Pa jim je bil. Pravijo, da zelo. In letos smo spomladansko sezono posneli prav zanje.«
A kljub uspehu ostaja trdno na tleh. »Samo vesel sem, da imam dobro službo, to je vse.« Prve sezone oddaje še vedno predvajajo tudi na TV Slovenija, le da se tam oddaja imenuje Z vrta na mizo, za 24Kitchen pa so naslov podaljšali: Z vrta na mizo. Najboljše iz Slovenije. V oddaji se osredotoča na preproste sestavine in postopke, ki jih lahko usvoji čisto vsak, doma pa rad kuha malo bolj zapleteno. »Predvsem sem dober v mesu, dobro znam pripraviti različne kose mesa, od divjačine do svinjine.« Sicer pa mu je najljubša francoska kuhinja. »Všeč mi je, da vse pripravljajo na maščobi, ker da to jedem res dober okus – le zdravo ni preveč. Odlična so gosja jetra, ki so tudi zelo enostavna za pripravo – samo v ponev jih daš, obrneš in to je to.«
Od Primoževih dveh sinov je ljubezen do kulinarike za zdaj nasledil le mlajši, sedemletni Gaber, štirinajstletni Gašper pa je sicer velik jedec, a ga kuhinja ne zanima. »Gaber se je pojavil celo v nekaj oddajah in dogovarjava se, da bi čez nekaj let vodil kuharske delavnice za otroke. Zelo se torej zanima za kulinariko, ampak jé pa skoraj nič. Izrazito v slast mu gredo le suši, zelje v solati, napol zapečeni biftek in moja čokoladna torta.«
Bi se Primož ob vseh svojih izkušnjah v življenju želel naučiti še česa? »Vsega,« zavzdihne. »Ravno pred kratkim sem razmišljal, kako krivično je, da imamo tako kratko življenje. Res bi rad imel čas, da bi se posvetil eni stvari. Recimo trideset let za kuharijo, trideset let za fotografijo … Ogromno stvari me zanima in poskušam jih združiti, potem mi pa zmanjka časa za kaj drugega. Na dopustu nisem bil že pet let. Vendar pa imam srečo, da počnem, kar me veseli. Uživam v kuhinji, v delavnici, ko fotografiram, ko snemam – in potem veliko dopusta niti ne potrebujem.«
