Tanji Zajc Zupan veliko pomeni družina, še posebno pa je ponosna na svoja otroka, dvaindvajsetletno Ano in osemnajstletnega Domna. »Jaz pravim, da sta svetovna. Samozavestna mlada človeka, radovedna, odgovorna in strpna. Ana je absolventka Filozofske fakultete, študira slovenistiko in primerjalno književnost. Domen pa je letos končal šolanje na Gimnaziji Poljane.«
Prav otroka sta bila razlog, da je Tanja Zajc Zupan pred devetimi leti pustila službo na Ministrstvu za notranje zadeve. »Šestnajst let sem bila tam višja svetovalka, a vse skupaj je bilo preveč naporno, služba, nastopi, snemanja, majhna otroka. Domen je bil star osem, Ana dvanajst let in zelo sta me potrebovala. V tem času smo se zelo zbližali, zato menim, da je bila odločitev prava,« pravi Tanja, ki je z možem Bogdanom poročena že štiriindvajset let. »V zvezi morajo biti prisotni spoštovanje, prilagajanje in skupni cilji … Korado mi je pred leti povedal dobro misel, ko se je na novo poročil. Takole je rekel: 'Tanja, če bi vedel, tega ne bi naredil. Zdaj so v novem zakonu minili medeni tedni in poleg starih imam zdaj še nove težave.' Sama menim, da rešitev ni nov partner, temveč delo na sebi, osebna rast. Zakoncu moraš znati povedati, kaj razmišljaš, kaj čutiš, česa si želiš … Učiti ga moraš o sebi, da lahko živi ob tebi. Jaz ne morem vedeti, kaj Bogdan misli, če mi tega ne pove. Prepričana pa sem, da je dober recept tudi vitamin, ki se mu reče glasba. Bogdan pa je poseben tudi v tem, da pri nas doma skrbi za kuho in nakupovanje. Na koncertih vedno povem, da ob nedeljah kuha govejo juhico, medtem ko jaz vadim citre. Potico in piškote pa pečemo vsi skupaj in se zraven pogovarjamo o vsem mogočem. Za razne odtoke, urejanje vrta in sploh tehnične stvari pa poskrbiva le midva z Domnom.«
Prihodnje leto bo Tanja praznovala petindvajseto obletnico glasbene kariere. »Tako bom rekla: moraš biti pripravljen, ob pravem času, na pravem mestu, pa še srečo moraš imeti.« In tudi po vsem tem času še vedno vadi vsak dan, zato ima na prstih trdo kožo in eden od kazalcev je prav ubog, saj ne čuti več živca. »Moram se naučiti veliko novih pesmi, poslušalci imajo radi, da si v koraku z novimi smernicami. Pred kratkim sem se denimo naučila rusko pesem, hotela sem se še eno jordansko za razstavo jordanskih slik, a je šlo počasneje, kot sem mislila, saj je arabska glasba nekaj popolnoma drugega kot evropska.«
