Tale novica bolj spada v rubriko Saj ni res, pa je. Čeprav se je ena najlepših slovenskih atletinj Marija Šestak že zdavnaj poslovila od treningov in tekem, rodila dva otroka, je spomin na atletska leta še zelo živ. Tudi zato, ker jo je pred kratkim ob svetovnem prvenstvu v Londonu kot strela z jasnega zadela novica, da ji pripada bronasta medalja. Tam so namreč poleg rednih kompletov medalj, ki so jih osvojili športniki z vsega sveta, razdelili še medalje, do katerih so upravičeni športniki, ki so jih sicer prehiteli dopinško zaznamovani kolegi. Ponovno so izvedli dopinške teste in pozitivnim odvzeli odličja ter jih namenili »čistim«, med njimi tudi naši Mariji, ki je bila na svetovnem prvenstvu pred desetimi leti v Osaki peta, pred devetimi leti je napredovala za eno mesto, zdaj pa še za eno in si tako prislužila bronasto medaljo. Marija se je novice razveselila, vendar ji ostaja grenak priokus. Prikrajšana je bila za zmagoslavje, ki ga prinaša medalja ob osvojitvi, s tem pa tudi za cel kup stvari – denimo boljše pogoje za delo, pogodbe s sponzorji, višje startnine, kar bi ji verjetno precej spremenilo kariero. Vseeno pa ji je malo toplo pri srcu, saj je to, četudi z zamudo, potrditev, da je bila v svetovnem atletskem vrhu.
Črna kronika
Grenak priokus za Marijo Šestak
Medalja z desetletno zamudo.
