Ko so Dominika Kozariča kot otroka spraševali, kaj si želi postati, ko bo velik, je vedno odgovoril: »Pevec, igralec, slikar ali veterinar. In res sem vse želje razen igralske uspel doseči in uresničiti.« In doda, da se je svoji veliki ljubezni, slikarstvu, ki se mu v zadnjem času največ posveča, mislil predati že davno. »V osemletki me je profesor likovnega pouka hvalil kot najbolj talentiranega na šoli in ob koncu osemletke sem bil tik pred tem, da bi šel študirat umetnost, vendar so mi bližnji svetovali, da naj grem rajši na veterino, saj se od umetnosti ne da živeti. No, šele pozneje sem ugotovil, da niso imeli prav.«
A umetnost, prepevanje, igranje glasbil in slikanje mu ne le omogočajo lepo življenje, temveč ga sproščajo, osvobajajo, ob njih postane odprt in dober človek, ki si želi lepoto in ljubezen tudi deliti. In res že jeseni pripravlja samostojno razstavo v Santa Cruzu, glavnem mestu otoka Tenerife, za vnaprej pa ima dogovorjeni še dve – v Los Cristianosu in Adejeahu, mestih na jugu otoka. Dominik je talent za slikarstvo podedoval po dedku. »Dedek in dva strica so bili priznani slikarji, dva sta živela v Kanadi, eden pa v Franciji, jaz pa sem na Tenerifu tudi že skoraj domačin. Ker sta dedek in en stric že pokojna, imam občutek, da samo nadaljujem, kar sta začela. In ob tem se počutim izjemno dobro.«
