Peraičeva, ki je bila 30 let žrtev fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, je trdila, da je 25. junija v hiši v Tenetišah svojega 70-letnega moža zabodla v afektu, ker jo je pred samim dogodkom žalil in razdražil. Vendar kot je na podlagi prič in izvedencev ugotovila sodnica Marjeta Dvornik, njenega dejanja ni mogoče pravno kvalificirati kot uboja na mah, ki je milejša oblika kaznivega dejanja, saj ni bilo znakov, da bi jo mož tik pred ubojem napadel ali hudo žalil.
Izvedenka je sicer pri Peraičevi ugotovila osebnostno duševno motnjo, sindrom odvisnosti od alkohola, akutni alkoholni opoj in anksiozno-depresivno motnjo. To kaže, da je bilo dejanje izvedeno v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, kar pa ne pomeni, da ni ravnala naklepno. "Četudi dejanje ni načrtovano in nekdo sprejme hipno odločitev, še vedno govorimo o namenskem dejanju," je pojasnila sodnica.
Pri izreku višine kazni je sodnica upoštevala slabe, nezdrave družinske odnose, polne agresije. Določila je osemletno zaporno kazen, enako kot je tožilstvo ponudilo Peraičevi za priznanje krivde na predobravnavnem naroku. Izrečena kazen pa je nižja od desetletne kazni, ki jo je tožilstvo zahtevalo za Peraičevo po zaključku dokaznega postopka. Tako tožilka kot odvetnica bosta o morebitni pritožbi na sodbo še razmislili.
Zadnji čas, da spremeni svoj slog življenja
Sodnica je Peraičevi zaradi ponovitvene dejavnosti tudi podaljšala pripor, v katerem je od 26. junija. Odrasla sinova Peraičeve sta namreč povedala, da se bojita svoje matere. Ugotovitve izvedencev pa kažejo, da lahko Peraičeva pod vplivom alkohola "izvršuje ogrožujoča ravnanja zoper svoje bližnje". Kot je ob razsodbi Peraičevi svetovalna sodnica, je sedaj zadnji čas, da spremeni svoj slog življenja in se odreče alkoholu.
Stroškov sojenja Peraičeva, ki prejema le nizko pokojnino, ne bo pokrivala sama. Njena sinova Žan in Denis Peraič pa od nje s premoženjskopravnim zahtevkom terjata odškodnino v skupni višini 50.000 evrov. Sodnica ju je glede zahtevka napotila na pravdo, saj v kazenskem postopku niso ugotavljali, kakšen strah sta preživljala in kakšne posledice sta utrpela ter kakšna odškodnina jima pripada.
