Sčasoma je pritisk tako močan, da vse v nas zakriči: »Tega preprosto ne morem več prenašati, ker se mi bo zmešalo!«
Tedaj imamo dve možnosti – da se zlomimo in dopustimo, da »se nam zmeša«, ali pa si stvar ogledamo z drugačnega zornega kota. Spomnimo se, da je naš um tisti, ki nas je ujel v zanke negativnega razmišljanja in začarane kroge trpljenja, bolečine, občutkov krivde, neustreznosti ter brezupa.
NIČ NI VEČNO
Morda se sprašujete, kaj dobrega bi lahko človek našel v tem, da je izgubil službo, stanovanje, partnerja, zdravje ali kaj drugega, kar mu je bilo dragoceno oziroma je jemal kot nekaj samo po sebi umevnega. Edina razlaga je, da nas za vogalom čaka nekaj še veliko boljšega. Izkušnja, skozi katero gremo, nas bo okrepila, oplemenitila z novimi spoznanji in nas osvobodila stvari ali ljudi, ki smo se jih oklepali, pa že zdavnaj niso več v sozvočju z nami.
Izgubljeno zdravje si lahko povrnemo z drugačnim, bolj celostnim pristopom do sebe, prehrane, gibanja, življenja. Nič ni izgubljeno za večno, vsaj ne nič takega, kar nam pripada po božanski pravici. V novi službi bomo srečnejši in bolj ustvarjalni. Novi partner bo z nami ravnal bolj ljubeče. Grozne ali na videz »grozne« stvari, ki so se zgodile, niso kazen, ki nas je doletela, prav tako nimajo zveze z zlo usodo ali negativno karmo, ki naj bi jo morali odplačati. Karma je predvsem povezana z našim živčnim sistemom in se navzven kaže v našem odzivanju na določene okoliščine. Ko spremenimo svoje odzive, se vse spremeni, tudi karma. Če se torej nehamo pritoževati in smiliti sami sebi, ampak namesto tega delujemo v pozitivni smeri razrešitve problema, bodo posledice kmalu vidne.
OSVOBODITEV
Zmeda, v kateri se znajdemo, ima namen osvoboditi nas utesnjujočih meja, v katerih smo se sicer počutili varne, vendar ujete. Upiranje toku in oklepanje starih navad povzroči še večjo bolečino. Zaupajmo mogočnim silam preobratov ter zunanji in notranji nevihti, ki nas je zajela. Tu je zato, da prečisti ozračje našega življenja in nam omogoči preporod. Ko bo najhuje mimo, bomo bolj prebujeni, odprti in svobodnejši, pametnejši in olajšani starodavnih bremen, ki jih že kdo ve koliko časa prenašamo na plečih. Sil spremembe se bojimo zgolj zato, ker jih ne moremo nadzorovati s svojim umom. In prav um je tisti, ki se boji in se noče prepustiti. Preobrazba je pred vrati, le smukniti je treba skozi špranjo in jo objeti. Spomnite se, da se tudi najlepše in najsvetlejše zvezde rodijo iz popolnega kaosa vesolja.
Neka moč v nas, ki je ne znamo opredeliti, povzroči, da se zrušijo stene naše notranje ječe ali da se zlomijo rešetke zlate kletke, v kateri smo živeli. Veliki duh ima za nas večje, mogočnejše načrte. Naš notranji jaz se zaveda spečih potencialov, ki se jih podzavestno branimo izkoristiti.
Naj se zruši stari svet postanih vonjev in izrabljenih opek, če se že mora. Dopustimo mu, da se povrne v prah in pepel, iz katerega bomo kot čudežni ptič Feniks poleteli v novo življenje.
Morda pa je napočil čas, da zrušite vse!
Vsakdo pozna dneve, ko mu gre vse narobe, ne le na enem, temveč kar na vseh področjih. In ko se ti dnevi zavlečejo v tedne ali mesece, stanje postane neznosno.