Predstavljajte si, da sami sedite v kavarni in pijete kavo. Nato v kavarno vstopi najlepša oseba, kar ste jo kdaj koli videli. Usede se nekaj miz od vas. Tudi ta oseba je sama.
Ne morete si pomagati, vendar od te osebe ne morete odmakniti pogleda. Sprašujete se, kaj bi lahko storili, da bi pritegnili njeno pozornost. Po glavi vam hodijo različne misli. Sprašujete se, če ne bi vi morda stopili k njej in prvi vzpostavili stik.
Nato se odločite, da raje ne, saj vas bo gotovo zavrnila, ker je veliko boljša od vas. Potem se spomnite še vseh ostalih zavrnitev iz preteklosti, zaradi katerih ste si prisegli, da se nikoli več ne boste spravili v tako ponižujoč in ničvreden položaj. Zavrnitve iz preteklosti so vam pustile močan pečat, zato menite, da niste dovolj dobri ter da si nikoli ne boste več dovolili zavrnitve in osramotitve. Tako se odločite, da boste ostali pri svoji mizi ter ne boste storili ničesar. V vas pa vseeno tli upanje, da vas bo oseba opazila in navezala stik z vami. Toda oseba žal vstane od mize in zapusti kavarno.
Ta zgodba predstavlja en vidik vašega delovanja. Nanjo gledamo skozi človeško identiteto in skozi človeško življenje.
DRUGA ZGODBA
Zdaj vam bom povedala drugačno zgodbo.
V vas bom prebudila otroka in vas prosila, da si zamislite igro z legokockami. Najprej iz legokock sestavite čudovito kavarno, nato pa vzemite še dve figurici. Začnite se igrati.
Eno figurico posedite v kavarno. Z drugo figurico začnite vstopati v kavarno. To drugo posedite nekaj miz od prve figurice. Zdaj pa si v glavi zamislite zgodbo, ki bi lahko nastala med figuricama, in se nato začnite igrati. Lahko si zamislite ljubezensko zgodbo. Prva figurica opazi drugo figurico med vstopanjem v kavarno. Takoj ji je všeč. Po kratkem premisleku se odloči, da bo pristopila k drugi figurici in z njo navezala stik. Druga figurica je prijetno presenečena ob pristopu prve figurice in jo povabi, naj sede za mizo. Med njima se začne prijeten pogovor in prijetna energija. Ko pride čas za slovo, druga figurica prosi prvo za številko, saj bi z njo želela ostati v stiku. Nato se poslovita ter zapustita kavarno.
TRETJA ZGODBA
Zdaj pa se odločite, da pri igri nekoliko spremenite vsebino. Še vedno gre za kavarno in dve figurici.
Prva figurica sedi v kavarni in zagleda, kako prečudovita je druga figurica, ki vstopa v kavarno in se usede nekaj miz stran od nje. Prva figurica se odloči, da pristopi k drugi figurici in jo ogovori. Druga figurica je ob njenem pristopu presenečena in popolnoma nezainteresirana za pogovor, zato se prva figurica osramočeno vrne za svojo mizo. Na podoben način lahko zaigrate še nešteto možnih srečanj, ki bi se lahko zgodila med tema dvema figuricama.
ZDAJ JE VSE JASNO …
Gotovo vas že zelo zanima, kakšen je smisel teh zgodbic.
Prosim vas, da dobro pogledate svojo igro z legokockami. Vi ste bili tisti, ki ste odločali, kaj se bo dogajalo s figuricami in ste predstavljali bit. Našo bit, ki je v vsem in vseh. Ta bit pa se je izražala tako skozi prvo kot skozi drugo figurico. Če zdaj dobro pogledate, sta ti dve figurici skozi vas predstavljali eno. Odzivali sta se ena na drugo, tako kot ste vi izbrali.
To se resnično dogaja v našem življenju. V bistvu gre za to, da vse, kar vidite v drugih, odseva vas in vašo bit. Vsaka potrditev predstavlja vašo izbiro in vsaka zavrnitev predstavlja vašo neizbiro. Nič od tega pa vas resnično ne more zaznamovati, saj ste vse vi. Vi kot človeška identiteta in ostali ljudje okoli vas igrate podobno igro, kot ste jo igrali z lego figuricami. Ko se dvignete nad situacijo in gledate skozi oči biti, vidite, koliko različnih možnosti imate. Če pogledate nase kot na nekoga, ki se je igral s figuricama, vidite, da ni bilo nobenih strahov, dvomov ali česar koli, kar bi vas omejevalo. Zato ste svobodno sprejemali različne odločitve ter jih zaigrali skozi igro.
Enako je, ko zavzamete vidik svoje biti. Takrat ni nobenih strahov, dvomov, sramu …
Želite se le izkusiti skozi različne vloge človeških identitet.
