Novice Svet24

Z vsemi babicami in dedki so v družini Natalije Verboten povezani, redno se videvajo in slišijo. Še posebej z Natalijino taščo Mariko in tastom Zoranom, ki stanujeta čez cesto. »Imamo to srečo, da nam tast vsak dan skuha res zdravo in okusno kosilo, ki ga večinoma tudi skupaj pojemo, se ob tem obvezno pogovorimo, sploh pa čez vikend, in to je eden od naših ritualov. Redni so tudi naši skupni sprehodi po okoliških vinogradnih gričih, praznovanja, med karanteno smo vsak dan proti večeru skupaj igrali karte,« pojasni Natalija. Stare starše tako redno vključujejo v svoj vsakdan. »Imamo se radi, stojimo si ob strani in si pomagamo, kjerkoli si lahko. V življenju smo se vsi srečevali z najrazličnejšimi preizkušnjami in smo hvaležni, da se imamo, to cenimo in seveda vsakodnevno delamo za to. Pomembno se mi zdi, da znamo tri generacije živeti skupaj, saj se drug od drugega marsikaj naučimo. Babi in dedi znata umiriti življenje, ko tudi nas novodobni tempo malo preveč potegne vase. Starejši so prehodili pot, ki nas še čaka, polni so realnih življenjskih modrosti. Mladina pa s svojo živahno energijo marsikdaj popestri življenjsko rutino. Starejši sin Max se, na primer, precej spozna na tehnične in računalniške zadeve, tako da meni, babi in dediju že marsikdaj pomaga pri ravnanju z njimi.«
Z možem Dejanom Bojičem se sinova trudita vzgojiti v pridna, delovna, poštena, samostojna, zadovoljna, zdrava, družbeno koristna fanta, ki bosta imela čut za soljudi. »To so vrednote, ki so jih tudi nama privzgojili najini starši.« Max ima sicer bolj Natalijin karakter, Oskar pa Dejanov. Sta zelo vedoželjna, radovedna, Max že kar nekaj let hodi h gasilcem in trenira karate, vedno bolj ga zanimajo računalništvo, mehanika, robotika. Oskar pa je precej mlajši in za zdaj še kopira svojega velikega brata, torej, zanima ga to, kar zanima Maxa. In kako je videti njihov povprečni dan? »Kmalu po 6. uri vstajanje, urejanje, potem ju odpeljem v šolo, sama sem običajno potem v pisarni ali na intervjujih, mož je v pisarni ali na terenu. Okoli 13. ure ju grem iskat v šolo, potem imamo doma skupno kosilo. Da si malo oddahnemo, gremo z Donom na dolg skupni sprehod, potem pa je na vrsti pisanje domače naloge, če imata karate ali gasilce, ju odpeljem tja, ko prideta domov, je na vrsti večerja, umivanje, branje in spanje.« Prav kuža Don je v njihovo življenje vnesel še več veselja in dinamike, ravno te dni pa bodo spet začeli obiskovati pasjo šolo. Simpatična Natalija ima doma rada red, zato so gospodinjska opravila razdeljena med vse člane družine. »Vsak dan sproti in imamo pravilo, da ko delamo, delamo vsi, tako da tudi takrat, ko počivamo, lahko počivamo vsi. Fanta delata vse, odnašata smeti, čistita kopalnico, brišeta prah, pomivata tla, sesata, čistita okna, pomagata pri košnji trave, Max že lika.«

Zdrava mera
Natalija se je morala kot medijska osebnost že kmalu odločiti, kje bo postavila mejo med javnim in zasebnim. »Družine ne želim preveč izpostavljati, skrivati pa tudi ne. Mislim, da je pri vseh stvareh v življenju treba imeti zdravo mero. Tudi iz moje prepoznavnosti zaradi službe ne delamo doma nobene drame, saj ima moj poklic prednosti in pomanjkljivosti kot vsak drug. Sinova vidita, da imam zelo rada svoje delo, in to normalno sprejemata. Sem pa pred dvema letoma ostala brez besed, ko je bil starejši sin z mano na nekem večernem nastopu, tam je bilo okoli tri tisoč ljudi, dihali smo kot eno, zaprepadeno in navdušeno obenem rekel: Vau mami, kakšen žur si naredila! Mi je pobožalo dušo, ker je bil sin ponosen name.«
Tokrat pa je Natalija stopila korak naprej in se prvič v svoji karieri odločila, da tudi v svoje delo vključi svoje najbližje. »Z očetom se zaradi epidemije nismo videli kar nekaj mesecev, ker z dolgoletno partnerko Zlatko živita v drugi daljni občini. Močno smo se že pogrešali, pa sva se z Dejanom odločila, da ju povabiva na oddih. Oče je glasbenik, včasih je igral v skupini Dan in noč, posneli so veliko skladb in videospotov, pa sem mu v poslušanje poslala demo svoje nove skladb. Bil je navdušen in takrat me je prešinilo, kaj pa, če bi s partnerko Zlatko igrala starejši par v mojem novem videospotu. Hitro sta bila za. Naša lokacija je bilo posestvo s čudovitim ambientom, bazenom in velikim parkom, urejenim po načelih feng šuja. Tako smo združili prijetno s koristnim, oddih s tem, da smo vmes posneli še videospot ter obenem ustvarili nepozabne spomine. Potrebovali smo še mlajši par, najprej smo mislili, da bo ob dediju zaigral starejši sin Max, a je bila soigralka Elena, domačinka iz kraja, kjer smo snemali, precej manjša, pa smo vprašali Oskarja, ali bi nastopal. Bil je za. Starejši sin Max je pomagal ekipi pri delu.«
Ker je vse teklo kot na maslu in so hitro zaključevali snemanje prizorov, so imeli fantje vmes čas še za nekaj iger namiznega tenisa. »Do zdaj jih nikoli nisem želela preveč izpostavljati, a se z leti vedno bolj zavedam naše minljivosti in si želim ustvarjati lepe trenutke, ko je to mogoče.«
Kako pogosto pa je Natalija v življenju vprašala Me še vedno ljubiš?, kot je tudi naslov skladbe? »Sem človek akcije, če imam rahlo 'krizo' in začutim, kot poje refren moje nove pesmi, Dejana to kar vprašam in se pogovoriva. Seveda pa vedno ne cvetijo rožice, padci se zgodijo v vsaki zvezi, tudi najini, seveda. Pri naju pred leti, ko sta bila sinova še zelo majhna, dela je bilo veliko tako doma kot v podjetju in je bil pritisk prevelik, bila sva neprespana, velikokrat sva se skregala ... Spomnim se, da smo šli nekega dne na krajši izlet, vmes smo se oglasili še v trgovino in Dejan je prodajalki na blagajni povedal neki vic, se šalil z njo in takrat sem ga znova videla v luči, kot že dolgo ne, in sem pomislila: Pa saj moj mož je res zabaven. Po nekaj letih sva na to malo pozabila, sploh zaradi divjega tempa dela in otrok. In po tem dogodku sva se pogovorila in si spet redno začela jemati čas samo za naju, se na novo zaljubila, odkrila in spet so preskočile iskrice. Zdaj je še lepše, ampak drugače. Seveda si rečeva 'ljubim te', a ne pretiravava, ker nihče od naju nima rad osladnosti, si pa ljubezen iz dneva v dan izkazujeva z drobnimi pozornostmi. Rada mu spečem skutno pito z višnjami, ki jo obožuje, on mi vedno pridrži vrata, ko kam greva, vedno nosi vrečke, ko nakupujeva. Z leti sem videla, da je tudi humor v zvezi zelo pomemben. Dejan ima prirojen smisel za humor in me včasih, ko se jezim, s pripombo v svojem stilu čisto razoroži in se niti ne morem več delati, da sem jezna, ker me spravi v smeh. Seveda ne gre brez velike mere potrpežljivosti, razumevanja, sprejemanja kompromisov, spoštovanja na obeh straneh. Srečno razmerje ne pade z neba, tudi zanj je treba vsak dan sproti delati, se zanj truditi.«

Nekoč in danes
»S starši smo prvih šest let živeli na kmetiji pri moji babici in dedku. To so bila prelepa leta, preživeta v naravi, zato se nikoli nisem mogla navaditi mestnega vrveža. Od tam izvira moja želja po hiši na vasi, ki sem si jo pred 15 leti uresničila. Sicer pa sem odraščala v Jugoslaviji, zreducirane materialne dobrine na minimum, en kroj kavbojk, en okus čokolade in ogromno časa za gojenje sočutja, ko smo imeli proste popoldneve in nismo poznali izgovorov, zakaj se ne bi družili. Zdaj imamo sami ves privilegij odmaknjenosti od osebnih odnosov, življenja eden mimo drugega. Danes je že pravi luksuz najti nekaj ur za obisk sorodnikov, takrat je bilo to pravilo. Podobno kot solidarnost, medsosedski odnosi. V večjem mestu je čudež, če sploh poznaš sosede, medtem ko v bolj odročnih krajih ta solidarnost še vedno živi. Nekaj tako bežnega, česar smo imeli včasih na pretek, nam danes pomeni pravi prestiž,« pripoveduje Natalija, ki nadvse uživa predvsem v materinski vlogi. »Trenutki, ko se sinova od srca zasmejeta in se z možem spogledava, se skupaj nasmejimo in si delimo nežnosti, dihamo kot eno, so eni izmed najlepših v življenju. Materinstvo jemljem zelo odgovorno in si prej nisem mislila, da je na trenutke tudi tako zelo naporno. Ko si odpočijem, se naspim, mimogrede moja draga tašča vedno vskoči brez pomisleka, se opomnim, da življenje ni potica. Oba sva ljubeča starša, kot tudi stroga, dosledna in seveda popustljiva, ko je to potrebno. Le da Dejanova beseda pri otrocih takoj zaleže.«
Sama svoje tri najljubše fante pogosto razvaja, zato se tudi oni pogosto potrudijo zanjo. »Dejan ima do mene zelo kavalirski odnos, sinova ga opazujeta in ponavljata za njim, tako da mi vsi odpirajo vrata, nosijo vrečke, radi me presenetijo tudi s travniškim cvetjem, sinova kdaj spečeta kakšno pecivo za naju, s pomočjo babi Marike, seveda.«