Učinek sonca je redko tako izrazito viden kot v prvih spomladanskih trenutkih. Zaradi tega se nam zdi, kot da bi nam v trebuhu zaprhutali metuljčki. Ljudje plavamo v oblakih. Pokažemo svoja čustva in občutke in se zaljubimo.
Tudi pesniki so prav spomladi velikokrat dobili navdih za romantične verze. Toda ali resnično obstaja nekakšen pomladanski občutek? Ali pa se spogledujemo, ker se pogledi nasmejanih ljudi pogosteje križajo?
Pomladanski občutki ali le hormoni?
Za razumevanje vpliva letnih časov na človeško telo je potreben izlet v medicino. Tudi kadar se v družbi romantizira predstava o ljubezni, je za to večinoma »kriva« biologija. Nič drugače ni pri pomladanskih občutkih. Lahko jih pojasnimo podobno kot zimsko depresijo. Za obojim tiči svetloba, ki pogojuje izločanje nekaterih hormonov. Pozimi so dnevi krajši in temnejši. To privede do tega, da telo izloča povečane količine melatonina, hormona, ki spodbuja spanec - in nas dela utrujene.
Spomladi so dnevi spet vedno svetlejši. Telo izloča manj melatonina - začne pa zaradi vedno več sončne svetlobe izločati serotonin - hormon, ki poskrbi, da smo aktivnejši in srečnejši.
Včasih potrebuje telo nekaj več časa za prilagoditev na letni čas - in pride do znane pomladanske utrujenosti.
Pri moških je z letnimi časi pogojen tudi testosteron. Spomladi in poleti ga telo izloča v večjih količinah kot pozimi - ta učinek je mogoče opaziti le pri moških.
Temperatura in svetloba poskrbita za dobro voljo - in kdor jo izžareva, samodejno deluje privlačnejše.
Pomlad pa tudi predstavlja nov začetek, tako da se veliko samskih ljudi prav spomladi poda v iskanje ustreznega partnerja.
Pomlad sama sicer ne more pričarati občutka zaljubljenosti, pa tudi ne idealnega partnerja. Dejstvo pa je, da je pomlad dobra izhodiščna točka za ljubezen.
