Novice Svet24

No ja, ne vedno, je pa ta vzrok v zadnjem času vedno bolj pogost. Morda ste se ravno zalotili ob razmišljanju, kako bi povezali fizično bolečino s psihičnim dojemanjem stresa, vendar vam lahko pojasnim, da je zadeva zelo preprosta. Obstajajo namreč čisto Darwinovski razlogi za to.
Živa bitja so se v razvoju nenehno prilagajala in tista, ki so se najboljše prilagodila, so ostala. Tako je evolucija rešila obstoj človeštva z marsikatero prilagoditvijo.

Nekdaj in danes
Vendar je človeško življenje z različnimi, industrijskimi in informacijskimi revolucijami tako hitro napredovalo, da sistemi razviti nekje daleč na poti evolucije ne morejo tako hitro slediti. Marsikatera evolucijska prilagoditev, ki je včasih prišla še kako prav, nam danes dela zgago. Refleksna reakcija, ki jo je človek razvil za lažje soočenje s stresom, pa nam danes dela bolečine v križu. Stres za človeka par tisoč let nazaj niso predstavljale številke borznega indeksa ali nerodna vožnja v avtu pred vami. Stres je tisočletja nazaj imel za človeka bistveno bolj dramatične posledice, pa naj je bil to napad nasprotnega plemena ali kakšne divje zveri. Tisti, ki so razvili sistem, ki jim je pri tem pomagal, da so pri tem bili uspešnejši, so preživeli. Takšen vzorec na stresno situacijo je zelo kompleksen in ga človek nosi s seboj še danes. Naštejmo le nekatere posledice, ki se pri stresu zgodijo.

Posledice
Ob stresu se najprej v kri sprosti ogromna količina sladkorja, saj mora biti v tako burni situaciji takoj na razpolago. Sladkor v krvi pa takoj zatem poskuša telo znižati, tako se izloči ogromno inzulina. Ob koncu stresnega dne smo tako tudi fizično zelo izčrpani. Sladkor iz krvi pa se je naložil v maščobo. Torej stres tudi redi.
Prebava se ob stresni situaciji skoraj ustavi, tako je človek v situaciji, ko je bilo ogroženo življenje varčeval energijo za stvari, ki so bile v tistem trenutku bolj pomembne.
Napnejo se mišice v prsih, te kontrolirajo roke. Hrbet se tako nekoliko zvije v klobčič, napadalno pozicijo, roke so pripravljene za borbo.
Napne se mišica iliopsoas, ki povezuje medenico s hrbtenico ter stegno. Te mišice so potrebne, ko hočemo narediti hiter korak. Napenjanje te mišice pa dolgoročno povzroča napetost v ledvenem delu. Tako se vretenca v ledvenem delu zaklinijo in stiskajo živce, ki izhajajo med vretenci. Ponavadi se telo prilagodi ter naredi kompenzacijsko krivino višje v vratnem delu hrbtenice. Težave se tako še povečajo. Živčevje, ki ga uklešči v vratnem delu, prizadane roke - največkrat mezinec in prstanec.

Skriti kavelj
Take nevšečnosti ljudi prisilijo, da se lotijo reševanja te težave. Seveda je prognoza dobra, če se reševanja težav lotite prej in veliko več dela bo, če boste z reševanjem odlašali. Težave boste rešili le z redno vadbo. Vadba, ki bo smiselno sestavljena in intenzivna, bo omogočila, da boste zakrčene mišice sprostili in okrepili vse ostale, ki bodo nato statiko hrbtenice držale v pravi poziciji. Tukaj pa se skriva kavelj. Na trgu je ogromno vadb in treningov, po katerih se lahko stanje zelo poslabša! Razno poskakovanje na glasbo, tek, fitnes trening na trenažerjih, vaje z utežmi ali razni bootcampi, bodo vaše stanje še poslabšali. Poiskati boste morali strokovnjaka. Nekoga, ki pozna statiko hrbtenice in razume vzroke za vaše težave. Verjemite mi, to je težje, kot si morda mislite. »V roke vam bom dal uteži in delali bomo vaje, pa se bodo okrepile ravno prave mišice«, ponavadi ni uspešen scenarij. Zato bodite previdni pri izbiri tako strokovnjaka kot tudi ustreznega programa. Navsezadnje gre za vaše zdravje.

Vsestranska korist
Seveda pa se zna zgoditi, da tista pekoča bolečina noče izginiti, tudi z vadbo. Bolečina se lahko celo povečuje. Takrat boste morali obiskati še nekoga. Maser, manualni terapevt, kiropraktik naj se imenujejo kakor hočejo, nekateri pač znajo poravnati vašo nepravilnost v hrbtenici. Seveda niso vsemogočni, boste pa morali pri izbiri še toliko bolj pazljivi. Vendar v veliki večini primerov se zgodi, da se ukleščen živec sprosti, napačen gibalni vzorec popravi in spet ste zreli za trening. S treningom, boste razvijali mišice, ki vam bodo pomagale da bo vaša hrbtenica v pravilnem položaju. Vendar se prav zaradi treninga lahko zgodi spet ukleščenje. Torej spet bo potreben obisk, pri terapevtu. S časoma bo vaša hrbtenica sposobna s pomočjo mišic stabilizatorjev sama ohranjati pravilen položaj. Ko bodo te mišice zadosti močne in gibalni vzorci ustrezni, se zdrsi ne bodo več dogajali. Bolečine počasi izginejo obiski pri terapevtu so redkejši, dokler niso več potrebni. Tudi vaše telo se bo okrepilo, zgubili boste nekaj maščobe, kar bo razbremenilo hrbtenico. Morda celo vzljubite telesno aktivnost, kar bo seveda imelo pozitivne dolgoročne posledice.
Ob tem pa se lotite še vzroka. Če je ta stres, ne mislite da je nerešljiv. Naučite se soočati s stresom, naučite se relaksacijskih tehnik. Priporočam vam ESP ultramind.