Vedeževanja na štiri oči ni nikoli prekinil, kot strokovni sodelavec – šepetalec sodeluje pri reviji in spletni strani Dobra karma, zdaj pa se je vrnil tudi prek kamere, in sicer kot mu je v navadi, z oddajo v živo.
Televizijski gledalci so vsekakor veseli, da lahko spet stopijo v stik z vami v Dannyjevih zvezdah. Je navdušenje obojestransko, ste si vrnitve pred kamere želeli?
Zelo sem vesel svojih rednih in zvestih gledalk in gledalcev, ki so me spremljali vsa ta leta. Zdaj sem ustvaril spet dve televizijski oddaji, v katerih smo zelo prijetno kramljali. Če se to s kamerami ne bi v nadaljevanju dogajalo na televiziji, bi se pa prek spleta, in tako se zdaj odvija kar prek obeh medijev. Poleg mene so tu še Maručini kristali, ki bodo na veliko veselje vseh zagotovo znova sijali v vsej svoji lepoti. Obe dogajanji sta na voljo kot prenos prek facebooka in kmalu tudi spet kot TV-oddaja. Glede na to, da se vse v povezavi z menoj dogaja po točno določenem in tistem usojenem planu že od nekdaj, tako »fajn« kot »malo manj fajn« stvari, to sprejemam kot danost. Ko je trenutek pravi, to je moj slogan, se zgodi, kar se mora.
In se je torej zgodilo, kar se je moralo ...
Nadaljevanje moje in Maručine oddaje je logičen proces in usojeni del mojega življenja. Moj čas in pravi trenutek za to je prišel.
Zakaj pa mislite, da je bil potreben večletni premor od pojavljanja na televiziji?
Bilo je nujno malce predahniti, podoživeti preteklo in srečati še nekaj človeških karakterjev in lastnosti, si vzeti čas za pridobivanje novih izkušenj in preizkušenj. Spoznal sem ogromno krasnih ljudi, polnih optimizma, izkušenj in modrosti ter lepih energij, in tudi nekaj zelo dragocenih nadutih koleričnih kretenov, ki pod krinko sposobnosti in prijaznosti marsikaj skrivajo. Seveda sem si nabral obilo izkušenj in se po 30 letih res dobro odpočil.
Nekaj oddaj je že steklo. Ste naleteli na kakšne »stare znance«?
Ja, predvajali sta se dve, in izjemno sem vesel, ko se lahko znova pogovarjam – lep je občutek, ko po toliko časa dobim potrditev, da so pri meni, prek mene ter z menoj in mojimi pristnimi instinkti, talentom, izkušnjami in sposobnostmi našli tisto, kar so potrebovali, in da je takrat, ko se jim je nekaj dogajalo, tudi bilo tako, kot sem videl in jim dejal, ter so rešili stvari tako, kot sem jim predlagal, jim svetoval, jih opozarjal.
Pravijo, da ko se zaljubiš v kamero, ta ljubezen traja večno. Je tudi pri vas tako?
Kamere nikoli niso bile moja prva izbira ali želja, bile so pač nujno zlo. No, navadil sem se jih in o tem niti ne razmišljam več. Pomembno mi je le, da se lahko z vsemi tako ali drugače povežem in jim dam tisto, za kar sem bil poslan na ta svet, odgovor, namig, nasvet, tolažbo, spodbudo. Pokažem, česar sami ne zmorejo videti. Ja, imam pač prednosti, ker lahko vidim in pogledam tisto, česar večina ne zmore.
Kdaj pa ste svoj vpogled v nekaj več zaznali oziroma kdaj ste se prvič srečali z mejnimi tematikami?
V bistvu s tem živim. Drugega ali pa drugačnega življenja kot takšnega, kakršno je, vpetega v mejna področja, okultno in v nekoliko neobičajne dimenzije, sploh ne poznam in si ga težko predstavljam – podobno, kot vsi tisti, ki te strani niso nikoli doživljali in je ne poznajo. Skratka, od rojstva.
Kako ste si višje energije razlagali kot otrok?
Vse mejno od nekdaj do danes dojemam kot nekaj popolnoma običajnega, da tako je in tako mora biti. So pa bile moje nadčutne zaznave pogosto moteče za tiste, ki jih ne morejo doumeti razumeti, si jih predstavljati ali verjeti, da so sploh mogoče.
Kaj pa vam prikazujejo in ob kakšnih priložnostih?
Pogled skozi oči druge osebe, transparentnost misli te osebe, intenzivnost odziva energij, ki upravljajo to osebo, in segmenti ter izseki zamrznjenih podob oziroma slik, ki postanejo premične, a se še niso zgodile. Ta videnja se dogajajo praktično vsak trenutek, sploh pa takrat, ko sem v družbi s komerkoli, in takrat je ob prisotnosti energije vibracija njene frekvence zelo glasna in intenzivna. Še bolj intenzivno pa se videnja in prelevitev v frekvence tistega, ki je pred menoj, pojavijo v primeru dotika, ob preprostem pozdravu s stiskom roke. Vse to zdaj lahko že usmerjam energetsko in zavestno.
Je iz višjih energij težko sestopiti ali ste kar ves čas v njih?
Tako kakor vstopiš, tako se lahko tudi izklopiš. V teh energijah sem praktično ves čas. Izklopim se le, ko sem v vodi ali pa ko plavam in se potapljam.
Pa v svojih videnjih vidite tudi svojo prihodnost ali prihodnost svojih najbližjih?
Vedno. Tega se pa ne da spremeniti, sem poizkušal na vse mogoče načine, saj je to zelo moteče, vendar neuspešno. Se pa skušam temu čim bolj izogibati oziroma na to nisem pozoren – podobno kot se ne odzivam na oguljene fraze (na primer: kako si); podzavestno preprosto ne reagiram.
Kako pa so ljudje izvedeli za vaše zanje?
S pogovorom. Eden pove drugemu, ko sam nekaj dobrega in koristnega doživi, kasneje pa jih je verjetno največ izvedelo zame preko televizije, radia, časopisov, revij, spleta …
Ste takoj zaznali, da bi bilo vaše višje zavedanje lahko tudi vaš življenjski kruh?
Na to nisem mislil, želel sem namreč postati duhovnik, redovnik ali menih. Mikalo me je postati tudi pilot. Zato sem se tudi izobraževal v smeri strojništva. Usoda pa je hotela drugače in tako je bilo potem vse do današnjih dni in bo vse do takrat, ko bo prišel moj čas, da se vrnem tja, od koder sem prišel.
Je bil vedeževalski kruh vedno bel, morda kdaj črn in zelo tanko narezan?
Svojega dela nikoli nisem jemal kot službo, a je to vseeno bila. Še manj sem svoje delo dojemal kot hobi, čeprav je bil vanj vpet tudi ves moj prosti čas. Večjih težav nisem imel, saj sem zelo nematerialen človek in denar je v tem pogledu zame zelo postranska reč.
Ja, to je res znano, da svoje znanje in svoja videnja pogosto delite, ne da bi kaj pričakovali v zameno. Pogledate v prihodnost še za nas in nam nam zaupate, kaj vaš Kartoskop obeta v prihodnjih desetih letih?
Sedanjost bi obmolknila, če bi prihodnost spregovorila. Zato je toliko, kot veste ta hip, zagotovo popolnoma dovolj, ker le toliko lahko dojamete, sprejmete in predelate. Ogromno že znanih stvari je, ki potrebujejo tudi vašo intenzivno pozornost že samo v že raziskanem in dejansko aktualnem.
To, kar vidim jaz, je z razlogom, tako kot obstaja razlog za to, da drugi tega ne vidijo. Če pa kogarkoli seveda to zanima na osebni ravni in je pripravljen to sprejeti, dojeti in nenazadnje tudi prenesti, preden se zgodi, pa je seveda drugače, takrat ga njegova pot sama vodi k vedeževalcu.
Človeštvo si trenutno še ne zna predstavljati spoznanj in dognanj, ki nam jih prinaša prihodnost, pa niti ne tako daljna, osupljiv preskok se bo zgodil v manj kot sto letih. Eno od odkritij, s katerim se že dandanes ukvarjajo strokovnjaki z različnih področij in tudi mejnih ved in bo za človeštvo še posebej pomembno, je delovanje frekvenc. Vibracij teh namreč ne vidimo niti jih ne slišimo, izjemno močno pa jih občuti naše živčevje. Preko vibracij oziroma frekvenc deluje celoten naravni svet, vsi živi sistemi, v katere smo seveda vsi vpeti. Frekvence uravnavajo vse vesolje, naravo in nas, nahajajo pa se v avromagnetični sferi, s katero je obkrožen vsak človek. Frekvence bodo zelo kmalu povsem prepoznavne, a da bodo raziskane do te mere, da se jih bo lahko tudi upravljalo, bo minilo še nekaj časa, ta tehnologija namreč ne prihaja z naše Zemlje, pač pa od drugod.
Kako bi z enim stavkom opisali čase, ki so pred nami?
Vsak jih bo občutil drugače in na svojstven način – kot jih bo dojemal, tako jih bo doživljal in preživljal.
