Ko nam prek znanstvenih raziskav in svoje dolgoletne terapevtske prakse utemelji nerazumevanje bolezni s strani sodobne medice, ki zdravi simptomatsko, nas popelje v spoznavanja organizma kot energijskega telesnega sistema.
Povzeli smo nekaj njegovih besed – v upanju, da padejo na plodna tla in nas s tem naredijo neplodne za bolezni.
PROBLEMI
Pred človeštvom so resni problemi in od tega, kako jih bomo uspeli rešiti, je odvisna naša prihodnost. Velja prepričanje, da so naši glavni problemi zunanje nevarnosti, na primer nuklearna vojna, vendar so glavni vzroki nezadovoljstva znotraj nas. Da bi spremenili svet, se moramo spremeniti sami. Spremeniti sebe pa je veliko težje, kot se na prvi pogled zdi, saj trenutno nimamo pravega vzvoda ali sistema za radikalno spremembo razmišljanja, pogleda na svet in lastne duhovnosti. Da bi lahko spremenili sebe in posledično svet okoli nas, ga moramo najprej razumeti. Šele razumevanje sveta odpira vrata njegove spremembe.
MEHANIZMI
Raziskave, potrjene v terapevtski praksi, določajo mehanizem, ki povezuje misli, čustva in obnašanje človeka z njegovo boleznijo ter boleznijo njegovih otrok, upoštevajoč še mehanizem karme, v katerega smo vključeni. Človek ni samo fizično telo, sestavljen je tudi iz več informacijsko-energijskih plasti, ki so med sabo tesno povezane. Pomembno je, da razumemo, da fizično telo določajo prostorske značilnosti; v nasprotju z njim informacijsko-energijske plasti (biopolje) določa čas. Fizično telo se širi skozi prostor, biopolje skozi čas. Kadar s svojimi mislimi, čustvi, besedami ali dejanji delujemo na fizično telo, istočasno delujemo na biopolje, ki se razteguje skozi čas. Preprosto rečeno, s svojimi mislimi, čustvi in vsem delovanjem vplivamo na svojo prihodnost, ker je ta odvisna od našega zdajšnjega delovanja.
ZAKONI IN PROGRAMI
Z nerazumevanjem Vesolja in kršenjem višjih zakonov povzročamo deformacije in celo razpad struktur biopolja. S tem ustvarjamo močne negativne programe, ki avtonomno živijo v biopolju človeka. Zdaj nam je že jasno, da naše misli ustvarja informacijski sistem, v katerem obstaja veliko avtonomnih programov, od katerih so eni pozitivni – koristni, drugi pa negativni – škodljivi.
V biopolju ljudi in celotnega človeštva obstaja ogromna masa močnih avtonomnih samouničevalnih programov, ki smo jih ustvarili skozi ves čas obstoja človeške civilizacije. Imajo sposobnost premeščanja iz enega v drugo biopolje, a tudi ko so v latentnem stanju, se aktivirajo takoj, ko človek vključi negativne misli ali čustva. Aktivacija se začne najprej na višjih ravneh zelo specifično glede na naravo naših misli in čustev, a ker ljudje večinoma nimajo razvite sposobnosti nadzora na teh ravneh, proces aktivacije poteka neopazno, na ravni informacijskih struktur, potem pa se postopoma spušča na energijsko in telesno raven.
DESTRUKCIJA
To pa je začetek bolezni, »energijski virus« ali »virus« destrukcije, ki se začne aktivno obnašati in vključevati programe uničenja človeka. Vključujejo se programi, ki v človeku že obstajajo. Vse, kar se v telesu dogaja, pozneje lahko razumemo kot posledico, in ne vzrok bolezni. Ko človek kot del biopolja krši zakone na višjih ravneh, je to zanj in za celotno človeštvo odmik od evolucijske poti. Njegova energijska struktura se deformira, pride do preboja zaščite in na ta način postane lahek plen »virusa«, ki opravlja funkcijo sistema kazni. Ta kazen se manifestira zelo individualno, infekcija (»virus«) se začne naglo širiti, začnejo se formirati nove strukture biopolja. Ker sta telo in duh enotna informacijsko-energijska struktura, infekcija na najvišji ravni najprej uničuje dušo človeka in se potem spušča na telo, kar mi prepoznamo kot bolezen.
INTERES CELOTE
Vsako simptomatsko zdravljenje telesa brez ozaveščanja vzrokov, ki so pripeljali do bolezni, je na daljši čas škodljivo. Bolezen prestavljamo časovno na druge organe, v druga življenja ali pa jo zdravilec prevzame nase in na svoje najbližje. Sreča, da v današnjem času medicina ne zmore pozdraviti vseh simptomov bolezni, ker bi to povzročilo duhovni razpad človeštva. Ali povedano drugače: če bi bili ozdravljivi vsi simptomi, se iz bolezni ne bi ničesar naučili in bi še naprej kršili duhovne zakone – delovali v nasprotju z interesom celote.
Močan stres, nestrinjanje z nečim ali žalovanje za preteklostjo, ki je močno čustveno podprto, ostane v naši podzavesti, ker pa to povzroča deformacije struktur biopolja, povzroča resne bolezni. Če nismo ugotovili in ozavestili vzrokov za pojav bolezni, ne smemo opraviti energijske korekcije v strukturah biopolja, ker se bo ta pojavila na kakem drugem mestu.
Ko ne pomagajo več nobena zdravila, lahko pomaga le še sprememba energetike prek psihe in naše zavesti.